VSK Sklep I Ip 261/2017

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predmetni izvršilni postopek nadaljuje.

2Zoper sklep se pritožuje dolžnica po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna in nezakonita, saj temelji na napačnem zaključku, da je terjatev, ki se izterjuje v obravnavanem postopku nastala po začetku postopka osebnega stečaja. Iz sodnega spisa oziroma iz same sodbe Okrajnega sodišča v Ajdovščini P 129/2013, ki predstavlja izvršilni naslov za predmetni izvršilni postopek, izhaja, da so terjatve upnika, ki jih izterjuje v obravnavani zadevi nastale že veliko pred začetkom stečajnega postopka, torej pred 12.11.2013. Iz citirane sodbe je razvidno, da je upnik v obravnavanem pravdnem postopku vtoževal plačilo izdanih in že zapadlih računov za mobilno telefonijo z dne 11.9.2012, z dne 10.10.2012, z dne 12.11.2012, z dne 12.12.2012 in z dne 10.1.2013, v skupni višini 1.139,60 EUR. Zato je razlaga prvostopenjskega sodišča, da gre v obravnavani zadevi za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka zoper dolžnico, napačna. Sodba P 129/2013, ki je bila izdana dne 25.3.2014, je prej navedene terjatve samo potrdila, njihov nastanek pa je datiran - kot zgoraj pojasnjeno, daleč pred začetek stečajnega postopka. Tudi izrek citirane sodbe se v celoti sklicuje in nanaša na terjatve, ki so bile vtoževane v sklepu o izvršbi VL 98101/2013. Tako so tudi izvršilni stroški prvotnega sklepa o izvršbi VL 98101/2013 v znesku 81,16 EUR nastali že dne 11.7.2013, torej pred začetkom stečajnega postopka. Poleg navedenega je upnik dne 17.1.2017 celo prijavil svoje terjatve v stečajni postopek zoper dolžnico. Glede na navedeno predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in celotna izvršba ustavi, saj sklep o odpustu dolga, ki je bil za dolžnico izdan dne 7.11.2016, skladno z določbo 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), učinkuje tudi za obravnavane terjatve.

3Upnica je na pritožbo odgovorila, v odgovoru nasprotovala pritožbenim navedbam in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bil v predmetni zadevi predlog za izvršbo vložen na podlagi izvršilnega naslova - izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Ajdovščini P 129/2013 z dne 25.3.2014. Citirana sodba je bila izdana v postopku, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in se nato nadaljeval kot pravdni postopek, med upnico kot tožečo stranko in dolžnico kot toženo stranko zaradi plačila 1.139,60 EUR s pripadki. Z obravnavanim izvršilnim naslovom je bilo odločeno, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 98101/2013 z dne 13.6.2013 ostane v veljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka tako, da je dolžnica kot tožena stranka dolžna upnici kot tožeči stranki v roku 8 dni plačati znesek 1.139,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.1.2013 dalje do plačila in izvršilne stroške v višini 81,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila, to je od 11.7.2013 dalje do plačila (I. točka izreka) in da je dolžnica kot tožena stranka dolžna v roku 8 dni upnici kot tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 191,58 EUR, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

6V predmetni zadevi je odločilnega pomena dejstvo, da je pravdno sodišče obravnavani izvršilni naslov izdalo po tem, ko je bil nad tožečo stranko (sedaj dolžnico) že začet stečajni postopek¹ in da je slednje kljub dejstvu, da je bila tožena stranka (sedaj dolžnica) v postopku stečaja odločilo tako, da je toženi stranki (sedaj dolžnica) naložilo, da je tožeči stranki (sedaj upniku) dolžna plačati terjatev v znesku 1.139,60 EUR, izvršilne stroške v znesku 81,16 EUR in pravdne stroške v znesku 191,58 EUR, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ne pa samo potrdilo terjatev, kot to neutemeljeno navaja dolžnica v pritožbi. Glede na navedeno je upnica, ki razpolaga s takim izvršilnim naslovom, ki je bil izdan po začetku stečajnega postopka, upravičena izterjati to denarno terjatev tako kot ta glasi oziroma izhaja iz izvršilnega naslova. Skladno z načelom stroge formalne legalitete, ki je uzakonjeno v 17. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), je namreč sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov kot se ta glasi, zato ne more upniku prisoditi manj, več ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj kakorkoli posegati. Ob pojasnjenem sodišče zato v izvršilnem postopku ne more posegati v takšen izvršilni naslov in ni pristojno presojati, ali bi moral upnik obravnavano terjatev prijaviti v stečajnem postopku, ker naj bi ta nastala pred začetkom stečajnega postopka. To bi dolžnica lahko uveljavljala v pravdnem postopku, iz katerega izvršilni naslov izvira oziroma bi lahko bilo predmet presoje pravnih sredstev v navedenem pravdnem postopku².

7Glede na to, da upnica razpolaga z izvršilnim naslovom, ki je bil izdan po začetku stečajnega postopka nad dolžnico in s katerim ji je bilo naloženo plačilo terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka, je od dolžnice upravičena izterjati to terjatev tako kot ta izhaja iz izvršilnega naslova. Zato je odločitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa pravilna in je dolžnica s pritožbenimi trditvami, da gre za izterjavo terjatve iz naslova izdanih in zapadlih računov za mobilno telefonijo, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, za katero učinkuje odpust obveznosti, ki je bil zoper dolžnico izdan dne 7.11.2016, ne more izpodbiti. Dolžnica ne trdi, da je bila obravnavana terjatev v postopku osebnega stečaja, ki se je vodil zoper njo, poplačana, zato je sama zase neutemeljena njena pritožbena navedba, da je upnica isto terjatev prijavila v postopek osebnega stečaja.

8Glede na zgoraj navedeno in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena in prvi odstavek 366. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP³, v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Enako velja za upnico, ki krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedla ničesar takšnega, s čimer bi prispevala k odločitvi o pritožbi in zato po oceni pritožbenega sodišča ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Navedeno dejstvo za stranki ni sporno.
² Tako tudi VSL sklep I Ip 398/2017.
³ Glede na to, da je bila v obravnavani zadevi prvostopenjska odločba izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/17), se skladno z določbo 125. člena ZPP-E za postopek pred sodiščem druge stopnje uporabljajo določbe do sedaj veljavnega zakona.