VSL Sklep II Cp 1560/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.1560.2017Področje: civilno procesno pravo, odškodninsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Eventualno sosporništvo na aktivni strani ni dopustno.
V sodni praksi je že izoblikovalo stališče glede aktivne legitimacije agrarne skupnosti. Ker gre za skupno uresničevanje interesov članov skupnosti, lahko takšno terjatev uveljavlja(jo) bodisi član(i) v korist vseh članov skupnosti, bodisi agrarna skupnost kot kolektivni pravni subjekt, v katerega se člani prostovoljno združujejo. Tožeča stranka ima zato dve možnosti: ali terjatve uveljavlja agrarna skupnost za svoje člane ali pa jo uveljavljajo vsi člani neposredno. Ni pa dopustno na aktivni strani zahtevkov kumulirati tako, kot je tožeča stranka storila v tej konkretni pravdi.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Tožeča stranka s primarnim in s podrednim zahtevkom želi doseči izplačilo odškodnine za nevrnjeni del premoženja, pri čemer pri primarnem zahtevku na aktivni strani nastopa agrarna skupnost v imenu njeni članov, pri podrednem zahtevku pa posamezni člani agrarne skupnosti. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v podrednem delu z obrazložitvijo, da je eventualno sosporništvo predvideno zgolj na pasivni in ne na aktivni strani.
2Tožeča stranka v pravočasni pritožbi navaja, da v sodni praksi ni jasno, ali je agrarni skupnosti priznana pravdna sposobnost. Poudarja, da je iz previdnosti postavila podredni zahtevek, ki ga bo dopolnila tako, da bo ločeno uveljavljala odškodninske zahtevke za posamezne člane. Predlaga, da naj podredni zahtevek ostane v obravnavi, po popolni razjasnitvi dejanskega stanja glede pasivne legitimacije bodo tožniki primarni zahtevek predvidoma umaknili. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3Tožena stranka v odgovoru predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi izpodbijani sklep.
4Pritožba ni utemeljena.
5V konkretnem primeru tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine primarno kot agrarna skupnost v imenu svojih članov, podredno pa tudi po posameznih članih. Ker na ta način uveljavlja eventualno sosporništvo na aktivni strani, ki je dovoljeno le na pasivni strani1, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. V skladu s prvim odstavkom 192. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) lahko namreč (zgolj) tožeča stranka s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako, da zahteva, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu, če bi bil pravočasno zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tožbi naveden pred njim.
6Pritožbeno sodišče pripominja, da se je v sodni praksi že izoblikovalo stališče glede aktivne legitimacije agrarne skupnosti. Ker gre za skupno uresničevanje interesov članov skupnosti, lahko takšno terjatev uveljavlja(jo) bodisi član(i) v korist vseh članov skupnosti, bodisi agrarna skupnost kot kolektivni pravni subjekt, v katerega se člani prostovoljno združujejo.2 Tožeča stranka ima zato dve možnosti: ali terjatve uveljavlja agrarna skupnost za svoje člane ali pa jo uveljavljajo vsi člani neposredno. Ni pa dopustno na aktivni strani zahtevkov kumulirati tako, kot je tožeča stranka storila v tej konkretni pravdi.
7Ob navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Primerjaj: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Lojze Ude in ostali, Založba UL RS in GV Založba, 2006, druga knjiga, komentar k 192. členu, str. 244, primerjaj tudi odločbo: VSL sodba in sklep I Cpg 1551/2014, ki jo citira sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
2 Primerjaj: odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 73/2014, II Ips 103/2015 in II Ips 15/2017.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 28. 11. 2017Nazaj na vrh ↑