VDSS Sklep Psp 91/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Prvostopenjsko sodišče je ustavilo postopek, ker je tožnik na glavni obravnavi dne 7. 12. 2016 tožbo umaknil, toženka pa je v umik tožbe privolila.

2Zoper sklep se pritožuje tožnik in navaja, da v pritožbi vztraja. Na odločitev o umiku tožbe je vplivalo sodišče. Pritožba navaja, da sodišče ves čas sledi zastopniku tožene stranke. Sodišče mu povzroča veliko moralno in materialno škodo. Meni, da se mu kršijo osnovne človekove pravice.

3Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da nasprotuje preklicu umika tožbe kot tudi tožbenemu zahtevku tako po temelju kot tudi po višini. Sodišče s svojimi predlogi sicer vpliva, vendar v okviru določil ZPP. Toženka nima moči in vpliva na sodišče, ki mu jo pripisuje tožnik. Sodišče je njegovo tožbo korektno obravnavalo, tako da niso kršene osnovne človekove pravice. Predlaga, da se pritožba zavrne.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), kakor to določa drugi odstavek 350. člena. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče postopek pravilno ustavilo.

6Iz sodnega izpisa izhaja, da je tožnik na glavni obravnavi dne 7. 12. 2016 tožbo umaknil, s tem se je strinjala toženka. Sodišče je sprejelo sklep, da se postopek ustavi in da bo pisni odpravek sklepa izdan v zakonsko določenem roku.

7Umik tožbe pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Gre za izraz načela dispozitivnosti. Umik tožbe povzroči konec pravdnega postopka. Ker pri umiku tožbe ne gre za razpolaganje z zahtevkom in ker umik tožbe v ničemer ne spremeni pravnega položaja v razmerju med strankama, umik tožbe tudi nikoli ne more biti v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo. Če je tožba umaknjena, se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. Sodišče ob umiku tožbe, če toženec izjavi, da se z umikom strinja, izda sklep (člen 188/3 ZPP), ki je le deklaratorne narave. Umik tožbe je neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato umika tožnik ne more preklicati, niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in čeprav tudi toženec še ni izjavil, da se z umikom strinja. Za tožnika umik učinkuje takoj, ko se z izjavo o umiku seznani sodišče in od tedaj dalje umika tožnik ne more več preprečiti, prepreči ga lahko le še toženec, če izjavi, da se z umikom ne strinja. Izjave o umiku tudi ni mogoče preklicati, to velja tudi za primer zatrjevanih napak volje. V poštev pride le obnova postopka, če so za to razlogi, tako tudi za pritožbo zoper sklep o ugotovitvi umika tožbe ZPP ne predvideva pritožbenega razloga uveljavljanja zmote, prisile ali grožnje, kot velja za pritožbo zoper sodbo na podlagi odpovedi zahtevku.

8Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč so irelevantne protispisne pritožbene navedbe, da je sodišču s svojim pristopom vplivalo na odločitev tožnika, da je podal umik tožbe. Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbenim navedbam o zavajanju sodišča s strani tožene stranke, saj navedeno iz spisa in navedb obeh strank ni izkazano.

9Do sedaj navedeno je bistveno v predmetni zadevi.

10Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.