UPRS Sodba I U 926/2017-8

Tožbi se ugodi. Odločba podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 836/2017 z dne 29. 3. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijano odločbo je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku zoper A.A. v zvezi s sklepom Okrožnega državnega tožilstva št. ... z dne 3. 2. 2017 o zavrženju kazenske ovadbe.

2Iz obrazložitve sledi, da je tožnica zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot tožilka v zgoraj navedenem kazenskem postopku. V prošnji ni navedla datuma vročitve sklepa Okrožnega državnega tožilstva niti razlogov za nadaljevanje kazenskega pregona zoper osumljenega. Razlogi tudi niso izhajali iz drugih listin v spisu. Ker je bila torej vloga nepopolna, je organ tožnico na podlagi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) s pozivom z dne 22. 3. 2017 pozval k odpravi pomanjkljivosti. Tožnica je prošnjo dopolnila 27. 3. 2017, kar po določbi drugega odstavka 67. člena ZUP pomeni, da se navedeni dan šteje kot dan vložitve vloge. V dopolnitvi prošnje je navedla, da ji je bil sklep državnega tožilca vročen 10. 3. 2017, kar pomeni, da se je 8-dnevni rok za vložitev obtožnega predloga ali zahteve za opravo posameznih preiskovalnih dejanj iztekel v ponedeljek, 20. 3. 2017. Glede na to bi bila tožničina vloga (tudi če bi bila po vsebini utemeljena, proti čemur govorijo podatki v spisu) prepozna in bi jo kazensko sodišče moralo zavreči. Ker po določbi 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje, rok za vložitev vloge po 60. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa je zamujen, niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica že iz procesnih razlogov v postopku ne bi uspela, zato je vlaganje takšnih vlog očitno nerazumno.

3Tožnica se z odločitvijo ne strinja in smiselno predlaga njeno odpravo. V tožbi zatrjuje, da je bila 17. 3. 2017 pri sodelavki za brezplačno pravno pomoč, kamor je prinesla vsa potrdila. Uradna oseba ji je dejala, da bodo sami napravili ustrezne poizvedbe. Nato pa je 24. 3. 2017 prejela poziv k odpravi pomanjkljivosti, in sicer da mora v treh dneh zbrati vsa dokazila. Za norčevanje in nepotrebno zavlačevanje zahteva 1000 EUR. Zatrjuje, da je storila vse, da bi pravočasno dostavila vse potrebne dokumente. V postopku sta bila kršena 14. in 132. člen Ustave, saj se uradna oseba ni poglobila v zadevo.

4Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5Tožba je utemeljena.

6Tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila zavrnjena na podlagi presoje, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po tej določbi se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči; in sicer da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Pri tem je tožena stranka napačno štela, je tožnica (popolno) vlogo vložila šele 27. 3. 2017, to je po poteku roka za prevzem kazenskega pregona. Posledično je napačno presodila relevantne okoliščine, s katerimi je utemeljevala neobstoj verjetnih izgledov za uspeh v kazenskem postopku.

7Tožnica je svoji prošnji, vloženi na predpisanem obrazcu, priložila sklep državnega tožilca z dne 3. 2. 2017. Iz prošnje in priloženega sklepa jasno izhaja, da se prošnja nanaša na dejanje v postopku, ki je vezano na prekluzivni rok. To pomeni, da bi morala tožena stranka z vlogo postopati po določbah 36. člena ZBPP, ki urejajo nujno brezplačno pravno pomoč. Navedena določba ureja primere, kot je obravnavani, ko bi stranka zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč zamudila rok za opravo pravnega dejanja in bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. Organ bi torej moral brez preverjanja njenega materialnega položaja po vsebini presoditi, ali ima tožnica kot tožilka verjetne izglede za uspeh v kazenskem postopku zoper A.A. in svojo oceno ustrezno obrazložiti. Če organ prosilca pred izdajo odločbe pozove k dopolnitvi vloge in slednji ravna v skladu s pozivom (kot je bilo v konkretnem primeru), to ne more imeti za posledico zavrnitve prošnje iz razloga, ker je bil zamujen rok za opravo procesnega dejanja, v zvezi s katerim je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč vložena. Tožnica je namreč prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila 17. 3. 2017, to je pred iztekom roka za prevzem kazenskega pregona¹.

8Po mnenju sodišča je poziv z dne 22. 3. 2017 glede na njegovo vsebino treba razumeti v smislu razčiščevanja okoliščin, ki so glede na določbo 24. člena ZBPP pomembne za odločitev o (ne)dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Tožničina vloga je bila namreč ob vložitvi formalno popolna. Vsebovala je vse ključne podatke zadevi, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči. ZBPP obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči predpisuje v drugem odstavku 32. člena, med njih pa uvršča tudi "podatke o zadevi" (4. alinea). Navedene določbe po mnenju sodišča ni mogoče razumeti na način, da bi moral prosilec v prošnji navesti vse okoliščine, ki se nanašajo na utemeljenost njegovih pričakovanj (24. člen ZBPP). Presoja teh okoliščin namreč spada v okvir presoje izpolnjevanja materialnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne pa za nujno sestavino prošnje, brez katere zadeve ni mogoče obravnavati.

9Iz zgoraj navedenih razlogov je sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo organu za brezplačno pravno pomoč, da v zadevi ponovno odloči v skladu z zgoraj navedenimi stališči sodišča.

10Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

11O tožničini prošnji za oprostitev plačila sodne takse sodišče ni odločalo, ker je stranka že po samem zakonu oproščena plačila takse za ta postopek (glej 10. člen Zakona o sodnih taksah).

¹ Pri tem se sodišče ne spušča v oceno, ali je bila prošnja pravočasna glede na določbe drugega in tretjega odstavka 36. člena ZBPP, po katerih mora biti prošnja za nujno brezplačno pravno pomoč praviloma vložena tri delovne dni pred iztekom roka.