VSL Sklep III Ip 1828/2017

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika z dne 12. 5. 2017 za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - prodajo dolžnikovih nepremičnin (pravilno: premičnin), zlasti avtobusa znamke FAP, in avtobusa znamke M.A.N., zavrnilo.

2Zoper sklep se je pravočasno po pooblaščencu pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu v celoti ugodi oziroma podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, oboje s stroškovno posledico.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa sicer napačno navedlo, da je upnik predlagal prodajo dolžnikovih nepremičnin, namesto pravilno premičnin, vendar višje sodišče ocenjuje, da gre za očitno pisno pomoto, ki jo je mogoče kadarkoli popraviti (smiselna uporaba 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in ne za nepravilnost odločitve. Tako iz opredelitve predloga upnika po datumu vložitve in konkretne opredelitve predlaganih predmetov izvršbe v izreku, kot tudi iz obrazložitve sklepa je namreč razvidno, da se odločitev nanaša na upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe s prodajo dolžnikovih premičnin.

5Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je pogoj za ugoditev predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom oziroma na nove predmete izvršbe, kadar je bila izvršba s tem izvršilnim sredstvom oziroma na teh predmetih že pravnomočno ustavljena, da upnik izkaže spremenjene okoliščine, s čimer izpolni abstraktni dejanski stan iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ. Pravilo tretjega odstavka 34. člena ZIZ jasno določa, da se možnost naknadne objektivne kumulacije ne nanaša na sredstva in predmete izvršbe, glede katerih je bila izvršba že dovoljena (in ustavljena). Do tega vprašanja se je tudi že opredelilo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 332/2011 z dne 22. 12. 2011, v katerem je pritrdilo stališču Višjega sodišča v Mariboru v sklepu I Ip 271/2011.

6Višje sodišče ne sprejema pritožbenega uveljavljanja, da naj bi novejša sodna praksa zavzela drugačno stališče. Drugačno stališče je sicer zaslediti v sklepu Višjega sodišča v Mariboru II Ip 1334/2013 z dne 17. 3. 2014, na katerega se sklicuje pritožnik, in v katerem je obrazloženo nestrinjanje z nasprotnim stališčem dveh sklepov istega višjega sodišča (I Ip 448/2011 z dne 14. 6. 2011 in I Ip 540/2013 z dne 23. 10. 2013). Sklep II Ip 1334/2013 še ne pomeni uveljavitve spremembe dotedanje večinske sodne prakse. Istega dne, kot je bil izdan navedeni sklep Višjega sodišča v Mariboru, je na primer Višje sodišče v Ljubljani izdalo sklep III Ip 111/2014, v katerem je zavzeto nasprotno stališče.

7Stališče, ki ga zastopa upnik, sklicujoč na sklep Višjega sodišča v Mariboru II Ip 1334/2013, sicer lahko zanj pomeni bolj ekonomično in življenjsko logično rešitev. Vendar pa mu, glede na vsebino določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ in glede na namen zakonske ureditve ustavitve izvršbe po uradni dolžnosti, kadar z določenim sredstvom le-te ni mogoče realizirati (prim. drugi odstavek 88. člena, prvi odstavek 95. člena, peti odstavek 141. člena ZIZ itd.), ni mogoče slediti. Če bi sodišče z istim sredstvom oziroma na istih predmetih ponovno dovolilo izvršbo, ne da bi bile izkazane spremenjene okoliščine v zvezi s tem izvršilnim sredstvom oziroma predmetom, bi navedene določbe ZIZ obšlo in bi s tem izgubile svoj namen.

8V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15. 3. 2017, ki je postal pravnomočen 24. 4. 2017, ustavilo izvršbo na premičnine v celoti, in sicer na podlagi prvega odstavka 95. člena ZIZ, ker zarubljenega predmeta tudi na drugi javni dražbi ni bilo mogoče prodati. Iz podatkov v spisu je razvidno, da se je na javni dražbi prodajal avtobus FAP, medtem ko je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 9. 2. 2016, pravnomočnim 11. 3. 2016, ugovoru dolžnika delno ugodilo, razveljavilo predlog za izvršbo in opravljena izvršilna dejanja ter izvršbo ustavilo v delu, ki se nanaša na prodajo avtobusa M.A.N. Izvršbe s prodajo avtobusa M.A.N. že iz razloga učinka pravnomočnosti sklepa o ugovoru ni mogoče dopustiti (smiselna uporaba drugega odstavka 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Avtobus FAP, ki ga v dosedanjem postopku ni bilo mogoče prodati in je zaradi tega sodišče s sklepom z dne 15. 3. 2017 izvršbo na premičnine ustavilo, bi bil lahko ponovno predmet izvršbe, če bi upnik izkazal spremenjene okoliščine, ki bi kazale na možnost uspešnosti izvršbe. Na strani upnika je bilo trditveno in dokazno breme o obstoju takšnih okoliščin, česar pa ni zmogel. Zgolj zatrjevanje, da verjame, da bo izvršba na premičnine dolžnika tokrat uspešna, saj je dobil informacije o tem, da obstajajo morebitni potencialni kupci navedenih vozil, ne zadošča, kljub stališču o veljavnosti milejšega dokaznega standarda, sprejetem v prej navedenem sklepu Vrhovnega sodišča RS II Ips 332/2011. Povsem pavšalnih in dokazno nepodprtih trditev ni mogoče šteti niti kot zatrjevanja spremenjenih okoliščin. Zato zaključek sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da spremenjenih okoliščin v zvezi s tem izvršilnim sredstvom upnik ni zatrjeval, ne pomeni očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).