VSL Sklep II Ip 2296/2017

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani drugi alineji 1. točke izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnice ugodilo in: - izvršbo ustavilo za dne 25. 4. 2017 plačanih 101,34 EUR ter - sklep o izvršbi v tretjem odstavku izreka razveljavilo za znesek 85,28 EUR in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (1. točka izreka sklepa). V preostalem delu je ugovor dolžnice zavrnilo (2. točka izreka sklepa).

2Zoper drugo alinejo 1. točke izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da sodišče ni priznalo upnikovih stroškov v zvezi z zastopanjem po odvetniku, ker je ugotovilo, da je predlog za izvršbo sodišču dostavila A. A., ki je zaposlena pri upniku, ne pa odvetnik. Sodišče zato meni, da upnik kljub temu, da ga zastopa odvetnik, nima pravice do povrnitve stroškov zastopanja. Stroške postopka in njihovo odmero ureja ZPP, ki določa, da so pravdni stroški tudi stroški odvetnika, ki se odmerijo po tarifi. Tarifa določa nagrado tudi za vložitev predloga za izvršbo, ne glede na to, ali je bil vložen elektronsko, po pošti ali neposredno prinešen na sodišče. V nobenem predpisu ni določeno, da mora odvetnik, ki stranko zastopa, fizično sam dostaviti predlog sodišču v vložišče, sam oditi na pošto in oddati predlog ali ga fizično sam vložiti po elektronski poti. Šlo bi za skrajno neresno ravnanje, saj odvetnik sam ne zmore tudi tovrstnih administrativnih opravil, sploh če ima dovolj strokovnega dela. Bistvo je, da upnika odvetnik zastopa že v fazi vložitve predloga za izvršbo, in ne, katera oseba je predlog vložila. Ni jasno, kako je sodišče potem sklep o izvršbi vročilo odvetniku. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da sklep o izvršbi za stroške ostane v celoti v veljavi, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3Dolžnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je na upnikov predlog 30. 3. 2017 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Dolžnica je v ugovoru zoper sklep o izvršbi izpodbijala tudi priglašene in odmerjene stroške predloga za izvršbo, sodišče prve stopnje pa je njenemu ugovoru glede stroškov delno ugodilo in jih znižalo za 85,28 EUR ter za ta znesek sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo.

6Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Sodišče mora pri tem, ali je upnik upravičen od dolžnika zahtevati priglašene stroške postopka, presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odmero stroškov, in sicer, ali so stroški postopka priglašeni pravočasno (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), ali so potrebni za izvršbo in ali so upniku dejansko nastali. Upnikova dolžnost je, da priglašene stroške določno označi in opredeli.

7Upnik je v predlogu za izvršbo med drugim zahteval povrnitev stroškov v višini 29,28 EUR za poizvedbe, materialne stroške in izdelavo dokumentov. Sodišče prve stopnje je ob odločanju o ugovoru ugotovilo, da nastanka teh stroškov upnik ni konkretizirano izkazal, zato mu jih ni mogoče priznati. Višje sodišče pritrjuje taki ugotovitvi sodišča prve stopnje, saj iz stroškovnega zahtevka ni razvidno, za stroške katerih posameznih poizvedb in dokumentov ter za katere materialne stroške gre in kolikšna je njihova višina, upnik pa v pritožbi glede tega niti ne navaja nobenih določno opredeljenih pritožbenih razlogov.

8V sklepu o izvršbi so bili upniku priznani tudi stroški odvetniškega zastopanja v skupni višini 56,00 EUR, za katere je sodišče prve stopnje ob ugovoru ugotovilo, da upnik do njihove povrnitve ni upravičen. Tudi v tem delu je odločitev pravilna. Skladno z drugim odstavkom 151. člena zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na katerega opozarja pritožba, stroški postopka obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika, pri čemer pa že iz same zakonske dikcije izhaja, da mora odvetnik tudi dejansko opraviti določeno delo, za katero zahteva povrnitev stroškov. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki se izpolni skladno z uporabniškimi navodili za vlaganje elektronskih vlog, objavljenimi na portalu e-sodstvo (prim. drugi odstavek 12. člena Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka). Na portalu e-sodstvo so tako objavljena Uporabniška navodila za elektronsko vlaganje elektronskih vlog in drugih pisanj preko portala e-sodstvo, podportala eIzvršbe za registrirane in kvalificirane uporabnike, ki jih je izdalo Vrhovno sodišče RS. V točki 5.1.7. Uporabniških navodil je določeno, da kvadratek pri rubriki "zahtevam vračilo odvetniških stroškov" označi le vlagatelj, ki predlog za izvršbo vlaga kot pooblaščenec stranke (odvetnik). Tudi iz Navodila za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo izhaja, da se kvadratek pri rubriki "zahtevam vračilo odvetniških stroškov" označi le v primeru, ko se predlog za izvršbo vlaga po pooblaščencu, ki je odvetnik.

9Iz navedenih določb tako izhaja, da se odvetniški stroški priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik (prim. tudi VSL sklep I Ip 5263/2013 z dne 24. 2. 2014). Res je sicer, da je v predlogu za izvršbo kot upnikov pooblaščenec označen odvetnik B. B., vendar pa je hkrati na predlogu kot vlagateljica predloga navedena A. A., ki je po podatkih spisa (prim. vlogo z dne 26. 4. 2017) zaposlena pri upniku. Iz takih oznak in tako oblikovanega predloga za izvršbo torej izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnik vložil neposredno po svoji zaposleni brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazal in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičen. Sodelovanja odvetnika upnik tudi s pritožbo ni izkazal, saj v njej niti ne podaja izrecnih trditev in ne dokazuje, da bi predlog za izvršbo sestavil odvetnik in bi ga upnik sam le fizično vložil.

10Pritožba je torej neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani drugi alineji 1. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).