VSM Sklep PRp 113/2017

I. Pritožba storilca I.B. se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse v tem pritožbenem postopku.

1Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom predlog storilca I.B. za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti na podlagi pravnomočnega in izvršljivega plačilnega naloga Finančne uprave RS, z dne 10. 11. 2016, zavrnilo in storilca oprostilo plačila sodne takse. V razlogih sklepa je sodišče prve stopnje smiselno navedlo, da storilec ne izpolnjuje materialnega kriterija iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, zato mu v skladu z drugim odstavkom 19.a člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ni mogoče odobriti nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist.

2Storilec v pravočasni pritožbi navaja, da meni, da je sodišče prve stopnje neupravičeno zavrnilo njegov predlog za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Sodišče je namreč v 16. točki sklepa pravilno ugotovilo, da bi bilo že s plačilom sodne takse ogroženo preživljanje storilca in njegovih mladoletnih otrok, torej sodišče razume, da ne more plačati niti 30,00 EUR za stroške postopka oziroma za sodno takso, hkrati pa isto sodišče v istem sklepu trdi, da globo v znesku 600,00 EUR zmore plačati. Ker je to popolnoma nelogično, pritožbeno sodišče naproša, da še enkrat preuči njegov predlog in njegovo premoženjsko stanje ter zavzame drugačno stališče in mu odobri nadomestitev plačila globe z deli v splošno korist.

3Pritožba ni utemeljena.

4Drugi odstavek 19.a člena ZP-1 določa, da sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje storilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek storilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2 kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. ZBPP prav tako v prvem odstavku 14. člena določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, v drugem odstavku istega člena pa nadalje določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.

5Sodišče prve stopnje je upoštevajoč navedeno materialnopravno izhodišče, izhajajoč iz prvega odstavka 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), upoštevajoč tudi 17. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ugotovilo, da storilec ne izpolnjuje pogojev za odobritev nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist, ker njegovo premoženje presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 14.042,88 EUR¹, čemur pritožnik v pritožbi tudi ne oporeka. Ugovor storilca, da zaradi bremen s tem premoženjem ne more razpolagati, je sodišče prve stopnje ustrezno zavrnilo v točkah 12 in 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ker storilec že zaradi tega ne izpolnjuje materialnega kriterija iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, po katerem bi bil upravičen do redne pravne pomoči, tudi ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 19.a člena ZP-1, na podlagi katerih mu je mogoče odobriti nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.

6Podlage oziroma kriterijev za odobritev nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist, kot je zgoraj pojasnjeno, ni mogoče enačiti s kriteriji, na podlagi katerih je mogoča oprostitev plačila stroškov postopka po petem odstavku 144. člena ZP-1. ZP-1 namreč v petem odstavku 144. člena ZP-1 ne napotuje na uporabo materialnih kriterijev iz ZBPP za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči, ob izpolnjevanju katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je zaradi plačila stroškov ogroženo vzdrževanje obdolženca oziroma tistih, ki jih je dolžan preživljati. Sodišče pri odločanju na izpolnjene materialne kriterije iz ZBPP ni vezano.

7Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo pritožnika na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

8Pritožbeno sodišče je iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje storilca oprostilo plačila sodne takse za predmetni pritožbeni postopek, saj v skladu s petim odstavkom 144. člena ZP-1 ocenjuje, da bi bilo sicer ogroženo storilčevo vzdrževanje in vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati.

¹ Od 1. 8. 2017 dalje je glede na odredbo o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2017, po kateri znaša višina minimalnega dohodka 297,53 EUR, ta znesek 14.281,44 EUR, kar pa glede na obseg storilčevega premoženja posledično na obravnavano zadevo ne vpliva.