VSC Sklep III Cpg 162/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom štelo za umaknjeno pritožbo tožene stranke z dne 13. 3. 2017 zoper (sklep in) sodbo z dne 14. 12. 2016. Ugotovilo je, da tožena stranka ni plačala sodne takse ob vložitvi pritožbe in jo je s plačilnim nalogom z dne 20. 3. 2017 pozvalo, da plača sodno takso, ter opozorilo na posledice, če takse ne bo plačala v postavljenem roku. Po prejemu plačilnega naloga je tožena stranka vložila predlog za oprostitev, podredno odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, katerega je sodišče zavrglo s sklepom z dne 25. 4. 2017 (vročen 4. 5. 2017) in je pravnomočen. Sodišče je v sklepu z dne 25. 4. 2017 opozorilo toženo stranko, da je plačilni nalog z dne 20. 3. 2017 ostal v veljavi in da ponovni 15-dnevni rok za plačilo takse za pritožbo zoper sodbo teče od vročitve tega sklepa dalje. 15-dnevni rok za plačilo sodne takse, odmerjene s plačilnim nalogom z dne 20. 3. 2015, se je iztekel 19. 5. 2017. Tožena stranka do navedenega dne ni predložila dokazila o plačilu, prav tako sodišče do navedenega dne oziroma v roku treh dni po 19. 5. 2017 ni prejelo plačila sodne takse na račun.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščencu iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in zaradi kršitev ustavnih pravic. V pritožbi navaja, da je sodišče štelo oziroma šteje, da je toženi stranki vzporedno tekel rok za plačilo sodne takse oziroma hkratno v istem časovnem obdobju, kot ji je tekel rok za pritožbo zoper sklep z dne 24. (prav: 25.) 4. 2017. S takšno odločitvijo je sodišče toženi stranki odvzelo ustavno zajamčeno pravico. V skladu z ustaljeno sodno prakso rok za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga ne more začeti teči preden ni pravnomočno odločeno o pravočasnem predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Pritožbeni rok zoper sklep z dne 25. 4. 2017 se je iztekel 19. 5. 2017 ob 23.59 uri 59 sekund. Ker se dnevni plačilni promet konča ob cca. 17.00 uri, še pred to uro pa se konča tudi delovni čas blagajne sodišča, bi se de facto rok za plačilo sodne takse iztekel še preden bi se iztekel pritožbeni rok. Pritožbo je mogoče vložiti na dežurnih poštah, ki so odprte 24 ur na dan.

3Pritožba ni utemeljena.

4Uvodne pritožbene navedbe o domnevni nezakonitosti sklepa sodišča prve stopnje z dne 25. 4. 2017 o zavrženju predloga tožene stranke z dne 5. 4. 2017 za oprostitev, podredno odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbo, da je odvetniška pisarna v pretežnem delu že pripravila pritožbo zoper sklep in zakaj se je stranka odločila na zadnji dan odprtega roka, da se pritožba ne bo vložila, niso pravno pomembne.

5Ne drži očitek zmotne uporabe materialnega prava in kršitve ustavnih pravic tožene stranke. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je v sklepu z dne 25. 4. 2017 opozorilo toženo stranko, da je plačilni nalog z dne 20. 3. 2017 ostal v veljavi in da ponovni 15-dnevni rok za plačilo takse za pritožbo zoper sodbo teče od vročitve tega sklepa dalje (druga točka obrazložitve). Tega opozorila tožena stranka v pritožbi ne zanika. Opozorilo sodišča prve stopnje je temeljilo na tretjem odstavku 14.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Ta določa za primer, če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Določba je bila uvedena 10. 11. 2016 z novelo ZST-1C in velja tudi za ta postopek. Pripravljena je bila po vzoru odločbe Ustavnega sodišča U-I-41/2013-17 z dne 10. 10. 2013, v kateri je Ustavno sodišče v okviru načina izvršitve svoje odločitve¹ določilo, da v primeru, če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, ki je vložen v roku, določenem v nalogu za plačilo te takse, ne ugodi, začne ta rok za ugovor zoper plačilni nalog in rok za plačilo takse teči naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti². Torej ne zakonodajalec ne ustavno sodišče nista vezala začetka teka roka plačila sodne takse na pravnomočnost sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga o oprostitvi plačila sodnih taks (pod pogojem, da stranka zoper ta sklep ne vloži pritožbe), temveč že na naslednji dan po vročitvi sklepa. To pomeni, da ima stranka po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 samo dve možnosti: da plača sodno takso v roku 15 dni po vročitvi sklepa ali pa da se v istem roku pritoži zoper sklep. Rok plačila je izpolnitveni (paricijski) rok³. Materialnopravna razlaga v pritožbi bi pomenila pravzaprav tretjo možnost, da tudi če stranka ne vloži pritožbe zoper sklep in počaka 15 dni na pravnomočnost, ji nato začne teči novi 15-dnevni rok za plačilo, kar bi znašalo skupaj 30-dnevni rok za plačilo. Ta razlaga je materialnopravno zmotna. Dva primera v sodni praksi, na katera se tožena stranka sklicuje v pritožbi, sta bila sprejeta aprila in septembra 2014, kar je bilo pred novelo ZST-1C. Poleg tega so stranke v zadevi VSL I Cpg 1465/2014 vložile tako pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks kot ugovore zoper plačilne naloge.

6Ne drži očitek odvzete pravice do sodnega varstva, ker se je pritožbeni rok iztekel 19. 5. 2017 ob 23.59 uri 59 sekund, ker se dnevni plačilni promet konča ob cca. 17.00 uri, še pred to uro pa se konča tudi delovni čas blagajne sodišča in ker bi se de facto rok za plačilo sodne takse iztekel še preden bi se iztekel pritožbeni rok, pritožbo pa je mogoče vložiti na dežurnih poštah, ki so odprte 24 ur na dan. ZST-1 v prvem odstavku 6.b člena vsebuje domnevno pravočasnosti plačila in se šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Gre za posebno "toleranco" ravno zaradi časovnih omejitev dnevnega plačilnega prometa. Tožena stranka ne navaja, da bi plačala sodno takso v prvotnem roku 15 dni. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP.

7V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

¹ Odločitev se je glasila, da je bil prvi odstavek 13. člena ZST-1 v delu, ki se je nanašal na oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za postopek o pritožbah, za katere se uporablja ZPP, v neskladju z Ustavo.
² Poročevalec Državnega zbora, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZST-1 - prva obravnava, gradivo Vlade RS za Državni zbor z dne 21. 1. 2016, stran 31.
³ Sklep VSL I Ip 229/2017.