UPRS Sodba II U 188/2016-10

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo in sklepom je tožena stranka ugodila pritožbi in odpravila odločbo Upravne enote Murska Sobota št. 330-3275/2015-12(0414) z dne 16. 11. 2015, s katero je ta odobrila pravni posel za promet s kmetijskim zemljiščem parc. št. 3683 k. o. ... med A.A. kot prodajalko (drugo tožeča stranka) in B.B. kot kupcem (prvo tožeča stranka) ter zavrgla zahteve za odobritev pravnih poslov med drugo tožečo stranko in C.C. (ki v tem postopku nastopa kot stranka z interesom), ter D.D. in E.E. kot posameznimi kupci.

2Tožena stranka v obrazložitvi navaja, da je o isti zadevi že bilo pravnomočno odločeno z odločbo št. 330-4690/2014-10(0414) z dne 19. 2. 2015, zato bi upravni organ prve stopnje po 4. točki prvega odstavka 129. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) moral zahtevo za postopek odobritve pravnega posla s sklepom zavreči. Z zgoraj navedeno odločbo je bil odobren pravni posel glede iste nepremičnine kot v obravnavanem primeru, med isto prodajalko A.A. in C.C. kot kupcem, na podlagi njene predkupne pravice kot kmet mejaš. Tožena stranka ugotavlja, da so v upravnem postopku izdane odločbe št. 330-4690/2014-10(0414) nastopale iste stranke, kot v izpodbijanem postopku, da so vložniki z zahtevo za odobritev pravnega posla uveljavljali enake predkupne pravice, da je bilo v obeh postopkih odločeno na podlagi določb Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ter, da je ponudbena cena iste prodajalke znašala 2.000,00 evrov manj kot v preskušanem postopku. Odločba št. 330-4690/2014-10(0414) je postala pravnomočna dne 30. 3. 2015, že čez dober mesec, dne 4. 5. 2015, pa je drugo tožeča stranka na oglasni deski Upravne enote Murska Sobota objavila novo ponudbo za prodajo iste nepremičnine. Ker je ponudbena cena v celoti odvisna od volje prodajalke, to ni razlog, da se zadeva ne bi štela za isto stvar. Pri tem tožena stranka poudarja, da je pravni interes varovan le po Obligacijskem zakoniku in da je iz zapisnika o ustni obravnavi pred organom prve stopnje razvidna izjava C.C., da je še zainteresirana za nakup obravnavanega kmetijskega zemljišča, za katerega že ima pravnomočno odločbo in da bo sprožila ustrezne sodne postopke za njeno realizacijo, saj do nje ni prišlo zaradi razlogov na strani prodajalke. Prodajalka je na ustni obravnavi temu oporekala in trdila, da kupka nima sredstev za nakup kmetijskega zemljišča, zato je postopek prodaje s ponudbo na upravni enoti ponovila. Upravni organ prve stopnje glede spornih okoliščin ni izvedel dokaznega postopka, ampak je verjel navedbam prodajalke, zdaj drugo tožeče stranke in ponovno odločil o isti stvari, s tem pa bistveno kršil pravila postopka ZUP.

3Tožeči stranki skupaj v tožbi navajata, da C.C. ni izpolnila svoje obveznosti - ni plačala kupnine in je tudi ne more, ker je prezadolžena, na kar kaže večje število izvršilnih postopkov, ki tečejo zoper njo in več hipotek, s katerimi so obremenjene njene nepremičnine, zato je prodajalka od pravnega posla odstopila, saj ni videla smisla v še enem neuspešnem postopku izvršbe s slabšim vrstnim redom. Lastnica zemljišča je zato podala novo ponudbo s spremenjeno višino kupnine, zaradi česar se ne more šteti, da gre za odločanje o isti stvari. C.C. pa je s sodelovanjem v novem postopku s sprejemom ponudbe potrdila, da šteje prvi pravni posel za razveljavljen. V tožbi tožeči stranki dodajata tudi novo dejstvo, da je bil C.C. dne 28. 4. 2016 poslan poziv za plačilo kupnine v roku 5 dni in opozorilom o odstopu od pogodbe v primeru neplačila ter predlagata, da se odločba druge stopnje odpravi in da se jima vrne stroške postopka.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in sklepu ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5C.C., ki ima v tem postopku položaj prizadete stranke, odgovora na tožbo ni podala.

6Tožba ni utemeljena.

7V obravnavanem primeru je sporno ali je upravni organ prve stopnje odločal o že pravnomočno odločeni stvari glede na pravnomočno odločbo št. 330-4690/2014-10(0414) z dne 19. 2. 2015.

8Sodišče na podlagi podatkov predloženega upravnega spisa ugotavlja, da je upravni organ druge stopnje pravilno odločil, da gre pri odločbi št. 30-3275/2015-12(0414) z dne 16. 11. 2015 za odločanje o že pravnomočno odločeni stvari z odločbo št. 330-4690/2014-10(0414) z dne 19. 2. 2015. Lastnica kmetijskega zemljišča, zdaj drugo tožeča stranka, je dne 8. 9. 2014 prvič, pri Upravni enoti Murska Sobota, začela postopek prodaje kmetijskega zemljišča parc. št. 3683 k. o. ... z objavo ponudbe na oglasni deski. Postopek je bil končan dne 30. 3. 2015 s pravnomočnostjo odločbe št. 330-4690/2014-10(0414) sprejete dne 19. 2. 2015. V odločbi je bilo odločeno, da se odobri pravni posel med drugo tožečo stranko kot prodajalko in C.C. kot kupko glede nepremičnine parc. št. 3683 k. o. ... na podlagi določil ZKZ o predkupni pravici kmeta mejaša, ostale vloge strank: D.D., E.E. in B.B. za odobritev pravnega posla pa so bile zavrnjene zaradi slabšega vrstnega reda predkupnih upravičencev po 23. členu ZKZ. Z dnem pravnomočnosti odločbe sta stranki pridobili pravice in obveznosti iz naslova prenosa lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, s tem je nastopila materialna pravnomočnost odločbe, ki se razteza na vsebino odločitve in na stranke, ki so v postopku sodelovale. Takšna odločba zavezuje stranke postopka in organ, ki je odločbo izdal.

9Dne 4. 5. 2015 je drugo tožeča stranka začela nov postopek za prodajo istega kmetijskega zemljišča, z nekoliko spremenjeno kupnino. V postopku je sodelovala ista Upravna enota Murska Sobota in iste stranke: D.D., E.E. in B.B. ter C.C. Upravni organ je o odobritvi pravnega posla ponovno odločil na podlagi 23. člena ZKZ in pravni posel odobril z drugim predkupnim upravičencem, ki ga je izbrala drugo tožeča stranka izmed upravičencev z istim vrstnim redom, zahtevo C.C. pa je zaradi zamude roka upravni organ zavrnil. Šlo je torej za isto nepremičnino, ki jo je prodajala ista lastnica, v postopku so sodelovale iste stranke kot v prvem postopku, ki so uveljavljale ista predkupna upravičenja, isti upravni organ je o zadevi odločil na isti pravni podlagi 23. členu ZKZ. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in pravno podlago, ki je v obeh postopkih izdaje zgoraj navedenih odločb enako, je po presoji sodišča zaključek upravnega organa druge stopnje, da gre za odločanja o isti stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, pravilen.

10Tega ne spremenijo niti ugovori tožečih strank, da kupnina ni bila plačana oziroma pogodba ni bila realizirana ter da je drugo tožeča stranka od pogodbe odstopila. Da ni prišlo do realizacije pravic in obveznosti iz odobrenega pravnega posla pomeni, da niso nastali stvarno pravni učinki pogodbe, vendar pa obstajajo obligacijsko pravni, ki se nanašajo na veljavnost pogodbe. Stranka z interesom je na ustni obravnavi z dne 13. 10. 2015 upravni organ prve stopnje opozorila, da je še zmeraj zainteresirana za nakup kmetijskega zemljišča iz pravnomočne odločbe št. 330-4690/2014-10(0414) in da bo vložila ustrezna pravna sredstva za realizacijo odobrenega pravnega posla in to tudi dejansko storila.

11Glede odstopa od pogodbe drugo tožeče stranke zaradi neizpolnitve obveznosti s strani C.C. se sodišče strinja z obrazložitvijo upravnega organa druge stopnje, da ga časovni okvir od pravnomočnosti dne 30. 3. 2015 pa do nove ponudbe dne 4. 5. 2015 ne prepriča o tem, da je prodajalka tako hitro vložila novo ponudbo za prodajo njej lastnega kmetijskega zemljišča zato, da bi s tem varovala svoj pravni interes iz obligacijskega razmerja, saj bi ga morala varovati v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter o tem predložiti ustrezne dokaze, tega pa ni storila. Prvi dokaz v tej smeri je drugo tožeča stranka predložila v tožbi, kjer je navedla, da je stranki z interesom dne 28. 4. 2016 poslala poziv o dodatnem roku za plačilo kupnine z grožnjo o odstopu od pogodbe. Sodišče pojasnjuje, da gre za navajanje novega dejstva, ki v času odločanja upravnega organa še ni obstajalo. V skladu z 52. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Ker dejstvo v času odločanja upravnega organa prve stopnje še ni obstajalo, se kot tožbeni razlog ne more upoštevati v tem postopku.

12Sodišče zaključuje, da je upravni organ prve stopnje, s tem ko je o isti stvari ponovno odločil, bistveno kršil pravila postopka ZUP iz 4. točke prvega odstavka 129. člena, zaradi česar sta izpodbijana odločba in sklep tožene stranke pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zavrnilo tudi zahtevek tožečih strank za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.