VSC Sklep I Cp 342/2017

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrajno sodišče v Celju ni krajevno pristojno za odločanje v pravdni zadevi P 188/2017 in da bo to pravdno zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo stvarno in izključno krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Šentjurju.

2Tožeča stranka se je zoper uvodoma navedeni sklep pritožila zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, nepravilne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožeča stranka navaja, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo v nasprotju z namenom in institutom nasprotne tožbe. Pred Okrajnim sodiščem v Celju namreč že poteka pravdni postopek P 346/2015 zaradi odstranitve bazne postaje po tožbi tožeče stranke P. L. z dne 18. 6. 2015 zoper prvo toženo stranko A. Š. in drugo toženo stranko A. d. d. V navedeni zadevi sta toženi stranki 4. 5. 2017 vložili nasprotno tožbo za izbris izpodbijane vknjižbe služnosti, služeča nepremičnina k.o. ... Rifnik, parcela 244/3, oziroma podredno za določitev prenehanja stvarne služnosti, služeča nepremičnina k.o. ... Rifnik, parcela 244/3. Zahtevek nasprotne tožbe je torej v zvezi s tožbenim zahtevkom po prvotni tožbi, prav tako se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti odvisna odločba o tožbenem zahtevku tožeče stranke P. L. Za odločanje o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi ni stvarno pristojno drugo sodišče niti ni za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka. Izpolnjeni so torej vsi pogoji, da sta toženi stranki po prvotni tožbi pravilno in utemeljeno ter v skladu z 183. členom ZPP pri istem sodišču vložili nasprotno tožbo. Prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno in neutemeljeno ni upoštevalo specialnih določb ZPP, ki veljajo za odločanje o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi ter iz katerih izhaja, da pri nasprotni tožbi pride do atrakcije krajevne pristojnosti. Sodišče ni imelo pravne ali dejanske podlage za to, da se izreče za krajevno nepristojno za odločanje o nasprotni tožbi, če že odloča o prvotni tožbi z dne 18. 6. 2015 v postopku P 346/2015. Določilo 183. člena ZPP tožeči stranki daje pravico do vložitve nasprotne tožbe pri istem sodišču. Glede na to, da se tožba P. L. z dne 18. 6. 2015 obravnava pred Okrajnim sodiščem v Celju (P 346/2015), je naslovno Okrajno sodišče v Celju ravnalo nepravilno, ko je izdalo izpodbijani sklep, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o nasprotni tožbi, ki je bila prav tako vložena pri Okrajnem sodišču v Celju. V zadevi P 346/2015 je bila tožba najprej vložena pri Okrajnem sodišču v Šentjurju, nakar je bila v skladu s IV. odstavkom 105. člena Zakona o sodiščih odstopljena v pristojno poslovanje Okrajnemu sodišču v Celje. Zahtevek iz nasprotne tožbe je v zvezi s tožbenim zahtevkom po tožbi, prav tako se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti odvisna odločba o tožbenem zahtevku po tožbi. Zaradi navedenega je ekonomično in tudi z načelom pravne varnosti utemeljeno, da se razmerja med strankami rešijo v enem postopku, še zlasti glede na to, da bo potrebno izvajati v obeh postopkih predlagane iste dokaze. Z odločanjem o obeh tožbenih zahtevkih v enem postopku bi se odpravila tudi nevarnost, da bi sicer prišlo do medsebojno protislovnih sodnih odločb, kar je v skladu z načelom pravne varnosti. V kolikor zadev ne bo obravnavalo isto sodišče v istem postopku, bo takšno stanje v nasprotju z določili ZPP ter bo to vplivalo na pravice in pravne koristi pravdnih strank, zlasti tožečih strank, kršeno bo tudi načelo ekonomičnosti in pravne varnosti. Pritožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter izda sklep, s katerim naj odloči, da je Okrajno sodišče v Celju pristojno za reševanje zadeve v postopku, ki se vodi pod opr. št. P 188/2017, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Kot izhaja iz podatkov spisa, je Okrajno sodišče v Celju nasprotno tožbo, vloženo 5. 5. 2017 v pravdni zadevi P 346/2015, vpisalo v nov spis z opravilno številko P 188/2017. Sodišče prve stopnje v zadevi P 346/2015 (in tudi ne v zadevi P 188/2017) ni izdalo sklepa, da ne dovoli nasprotne tožbe, ker niso izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP¹. Le če sodišče izda sklep, da ne dovoli nasprotne tožbe, se taka tožba šteje za samostojno tožbo in kot taka tudi obravnava. Od odločitve, ali gre za samostojno tožbo (v posledici odločitve, da se ne dovoli nasprotna tožba) ali za nasprotno tožbo, je odvisno, ali so podani pogoji za to, da se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno po drugem odstavku 22. člena ZPP. Pritožba namreč utemeljeno navaja, da pri nasprotni tožbi pride do atrakcije krajevne pristojnosti. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje preuranjeno sprejelo odločitev v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče je zato moralo že iz zgoraj navedenih razlogov pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Glede na obrazloženo bo moralo sodišče najprej ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP, in izdati sklep, ali nasprotno tožbo dovoli.

5Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

¹ glej Pravdni postopek, zakon s komentarjem, dr. Lojze Ude et al. , 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, komentar k 183. členu ZPP, tč. 9, str. 176