VSL Sodba I Cp 1006/2017

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan tožniku plačati znesek 50.000,00 EUR, v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, to je od 18. 9. 2014 dalje ter da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške pravdnega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje, do plačila (I. točka izreka). Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožil tožnik in smiselno sodišču druge stopnje predlagal, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti. Navaja, da je bil tožbeni zahtevek v "isti" pravdni zadevi pravočasno vložen že leta 1995 s strani njegove mame za odtujitev osebnega vozila X v Š., na peščenem parkirišču. Država, policija in sodišče so soodgovorni, ker se kazenska in pravdna zadeva nista pravilno, zakonito in pošteno presodili. Očitno bo pritožnik moral sam urediti to zadevo. Navaja, da ni več pravne varnosti za neprivilegirane ljudi na robu družbe, kot je njegova poštena mama, ki je bila oškodovana. Ne strinja se s posplošeno sodbo. Navaja, komu je toženec prodal vozilo.

3Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo ni podal odgovora.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnikova odškodninska terjatev za povzročeno (zatrjevano) škodo zastarala (376. in 377. člen Zakona o obligacijskih razmerjih), kar je tudi sicer v konkretni zadevi odločilno.

6Svojo odločitev je sodišče prve stopnje izčrpno obrazložilo, zato se višje sodišče v odgovor splošnim, pritožbeno ponovljenim navedbam na obrazložitev sodišča prve stopnje sklicuje in ji pritrjuje.

7Pritožbena navedba, da je bil tožbeni zahtevek "v isti" pravdni zadevi vložen že leta 1995, prvič navaja pritožnik v pritožbi. Ker hkrati navaja tudi, da "tožbenega zahtevka" ni vložil sam, ampak ga je vložila njegova mati, opredeljevanje do te navedbe že zato ni potrebno. Pravočasno, torej v postopku pred sodiščem prve stopnje, je tožnik podal zgolj dokazni predlog z vpogledom v kazensko prijavo okoli avgusta 1995 na Policijo Š., ki ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo z obrazložitvijo, da je terjatev po tožbenem zahtevku že zastarala, zato izvedba tega dokaza ni potrebna.

8Višje sodišče, ki tudi ni zasledilo kakšne od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).