VSC Sklep Cpg 67/2017

I. Pritožbe V. L. z dne 27. 12. 2016, 25. 1. 2017 in 27. 1. 2017 se zavržejo.

II. Pritožnik in tožena stranka trpita vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi ugotovitve izločitvene pravice. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe se je nad tožečo stranko s sklepom St 568/2012 z dne 10. 4. 2014 začel postopek osebnega stečaja. Tožečo stranko je zato v pravdnem postopku zastopal stečajni upravitelj, njega pa pooblaščenec A. M. odvetnik v Celju, ki mu je bila sodba tudi vročena 9. 12. 2016, kot izhaja to iz vročilnice v spisu.

2Zoper navedeno sodbo se pritožuje V. L. osebno s tremi pritožbami in sicer s pritožbama z dne 27. 12. 2016 in z dne 27. 1. 2017 ter s pritožbo z dne 25. 1. 2017 vloženo po pooblaščeni Odvetniški pisarni T. K. d.o.o., za katero je pooblastilo prav tako podpisal sam pritožnik V. L.

3Pritožnik zatrjuje, da ima pravni interes za pritožbo, da so meje njegove pritožbene pravovarstvene potrebe njegovi zahtevki in predlogi, ki jih je postavil pred sodiščem prve stopnje s tožbo, modificirano tožbo ter s pripravljalnimi vlogami. Pri tem se sklicuje na ustavna načela in sicer na načelo pravne države, enakega varstva pravic in na pravico do zasebne lastnine. Navaja, da je pred začetkom stečajnega postopka nad prvotoženo stranko naredil vse kar je bilo v njegovi moči, da reši zadevo, da je sprožil ustrezne pravne in druge postopke in uporabil vsa pravna sredstva, da zavaruje svoje premoženjske interese ter da je izpodbijana sodba arbitrarna, pristranska, nesklepčna, da nasprotuje pravni logiki in vsem pritožbenim dokazom ter da je tudi materialnopravno zmotna. Nadalje navaja, da zakonodajalec omogoča samostojno nastopanje stečajnega dolžnika fizične osebe v pravnem prometu tudi po začetku stečajnega postopka. Meni, da postavitev zastopnika v tej pritožbi ni potrebna, saj jo je vložila upravičena oseba L. V., ki pridobiva premoženje, ki ni predmet stečajne mase. Pri tem se sklicuje na članek V. Balažica: Vpliv stečajnega postopka na pravdni postopek, Odvetnik št. 59/2013, stran 10 in 11 ter na komentar dr. Nine Plavšak, v: Razširjena uvodna pojasnila ZFPPIPP, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 283. Vztraja, da mu kljub začetku osebnega stečaja glede na uveljavljanje pravic v tej pravdi ni bila omejena poslovna sposobnost. V nadaljevanju tožnik obrazloženo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

4Toženi stranki po pooblaščencu sta v odgovoru predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbe zavrže kot nedovoljene na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP zaradi pomanjkanja poslovne in procesne sposobnosti pritožnika, podredno v kolikor sodišče pritožbe ne bi zavrglo pa sta predlagali zavrnitev pritožb kot neutemeljenih in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

5Pristojnost za odločanje v tej zadevi je bila prenesena na Višje sodišče v Celju s sklepom podpredsednice Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mag. Nine Betetto s sklepom SU 332/2017 z dne 7. 2. 2017 (člen 105a Zakona o sodiščih).

6Pritožbe niso dovoljene.

7Po določbi 245. člena ZFPPIPP, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za postopek osebnega stečaja, z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika, upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki je predmet stečajne mase (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pri razpolaganju s tem premoženjem je zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika stečajni upravitelj, s preostalim premoženjem (ki je izvzeto iz stečajne mase) pa stečajni dolžnik lahko razpolaga samostojno. Ker je z začetkom stečajnega postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik pravdno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP), je od odgovora na vprašanje ali je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno ali lahko stečajni dolžnik pravdna dejanja opravlja samostojno.¹

8Predmet spora v konkretni zadevi je zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je tožeča stranka pridobila bremen prosto solastninsko pravico na nepremičninah v lasti prvotožene stranke do deleža 1/10 celote, torej gre za premoženje tožeče stranke, ki nedvomno spada v stečajno maso. Po določbi 389. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja vse premoženje katerega imetnik je stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka in premoženje, ki ga pridobi med trajanjem stečajnega postopka, razen premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase po posebnih pravilih določenih v drugem do četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Med slednjega pa ne spada premoženje kot ga uveljavlja tožnik v obravnavanem sporu. Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravdnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase.² Tako se za zmotno izkaže stališče pritožnika, da se omejitev poslovne sposobnosti na to pravdo ne nanaša, ker da gre v pravdi za odločanje o premoženju, ki ga pridobiva med samim stečajnim postopkom in s katerim v celoti ohranja poslovno kot procesno sposobnost.

9Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj po samem zakonu vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zato mora stečajnega dolžnika v pravdnem postopku v katerem je predmet tožbenega zahtevka premoženje, ki vpliva na obseg stečajne mase, zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik. Takšno stališče izhaja tudi iz člankov teoretikov, ki jih v svojih pritožbah navaja pritožnik in ki si jih očitno zmotno tolmači zgolj v svojo korist. Ker gre za pooblastila, ki jih pridobi stečajni upravitelj po samem zakonu, tudi ne morejo biti kršene ustavne pravice pritožnika.

10Po navedenem se izkaže, da je pritožnik omejeno procesno sposoben in sam procesnih dejanj ne more opravljati, zato tudi ni imel pravice vložiti pritožbe in je pritožbeno sodišče vsled tega njegove pritožbe zavrglo kot nedovoljene (člen 343 v zvezi s členom 346 ZPP).

11Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato mora nositi sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), odgovor tožene stranke pa ni bil potreben, saj ni pripomogel k odločitvi v tej zadevi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Glej odločbo Vrhovnega sodišča VS RS sklep III Ips 124/2015 z dne 22. 11. 2016.
² Glej že navedeno odločbo Vrhovnega sodišča RS VS RS sklep III Ips 124/2015.