VSC Sklep I Ip 69/2017

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik in tretji M. R. krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor tretjega z dne 15. 2. 2016 (I. točka izreka), odločilo, da lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začne pravdo za ugotovitev, da je izvršba s prodajo nepremičnin parc. št. 647/0 k.o. ... (ID 209...), parc. št. 648/1 k.o. ... (ID 418...), parc. št. 648/2 k.o. ... (ID 361...), parc. št. 649/0 k.o. ...(ID 125...), parc. št. 650/2 k.o. ... (ID 192...), parc. št. 650/3 k.o. ... (ID 251...), parc. št. 650/4 k.o. ... (ID 209...), parc. št. 650/5 k.o. ... (ID 209...), parc. št. 602/2 k.o. ... (ID 397...), parc. št. 602/3 k.o. .... (ID 207...), parc. št. 603/0 k.o. ... (ID 274...), parc. št. 604/0 k.o. ... (ID 622...) nedopustna (II. točka izreka), ugodilo predlogu tretjega za odlog izvršbe z dne 15. 2. 2016 in izvršbo odložilo do izteka roka za začetek pravdnega postopka na ugotovitev, da je izvršba s prodajo nepremičnine iz II. točke izreka tega sklepa nedopustna, v primeru vložene tožbe pa do pravnomočno končanega pravdnega postopka (III. točka izreka) ter odločitev o stroških pridržalo do končne odločitve v pravdnem postopku ali do izteka 30. dnevnega roka za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe (IV. točka izreka).

2Zoper odločitev sodišča prve stopnje v III. točki izreka navedenega sklepa se pravočasno pritožuje upnik zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in s 15. členom Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pojasnjuje potek predmetnega izvršilnega postopka in poudarja, da postopek v tej zadevi traja že pet let in osem mesecev. Glede na opisan potek postopka meni, da gre za očitno zlorabo instituta ugovora tretjega, predloga za odlog izvršbe in instituta odvetništva. V zvezi s tem navaja, da je drugo dolžnica v ugovoru zoper zemljiškoknjižni sklep zapisala, da je R. M. kredit plačal, ima istega pooblaščenca kot R. M., naenkrat pa se R. M. pojavlja kot tisti, ki ima pravice na nepremičninah. Navaja, da je bilo sodišče opozorjeno, da je bila hipoteka pridobljena pogodbeno, da je bil glede tega sklenjen notarski zapis, ki se nahaja v sodnem spisu SV 177/07 in da tako situacijo opredeljuje že odločba Up 128/2003, kjer je zapisano, da se na zemljiškoknjižno stanje in na dobro vero lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini. Izpostavlja, da v izvršilnem naslovu tretji ne nastopa, prav tako v zemljiški knjigi nima vpisanih nobenih pravic, tudi sicer pa lastninske pravice ni mogel pridobiti na originarni način. Navaja, da je o ugovoru že bilo odločeno s sklepom I Ip 273/2016 z dne 3. 8. 2016, da gre za zlorabo instituta po 73. členu ZIZ, da sodišče ni niti razpisalo naroka, da bi ugotovilo, ali so trditve tretjega vsaj približno točne, glede na predlagane in neizvajane dokaze pa dejanskega stanja ni moglo ugotoviti. Meni, da zgolj bivanje na naslovu nepremičnin, ki se prodajajo, ne pomeni nenadomestljive škode, saj še nihče ni ostal z družino pod mostom, ampak so inštitucije sistema zagotovile primerno bivalno enoto v takih primerih. Navaja, da se 73. člen uporablja glede na okoliščine primera, ta primer pa je takšen, ki teh okoliščin ne utemeljuje, saj bi si tretji v času od prve izvršbe pa do sedaj lahko priskrbel primerno bivalno enoto. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se predlogu za odlog izvršbe ne ugodi in da se izvršba s prodajo nepremičnine nadaljuje. Priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo tretji nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4Pritožba ni utemeljena.

5Drugi odstavek 5. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) določa, da mora odvetnik odkloniti zastopanje, če je v isti zadevi zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni, ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je bil v isti zadevi sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.

Očitek o koliziji interesov pooblaščenca tretjega je neutemeljen že zato, ker ima kršitev drugega odstavka 5. člena ZOdv lahko za posledico le disciplinsko odgovornost odvetnika (gl. razloge sodbe VS RS z dne 2.12.1998, opr. št. II Ips 531/97), saj glede na to, da ZIZ ne pozna instituta izločitve pooblaščenca oziroma njegove izključitve iz postopka, ne učinkuje znotraj izvršilnega postopka.

Tretjega zastopa Odvetniška pisarna ... in odvetniki, ki je k vložitvi ugovora in predloga za odlog izvršbe predložila tudi pooblastilo tretjega z dne 12. 2. 2016 (priloga C1). Glede na vse navedeno tudi smiselno očitana kršitev po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero mora paziti pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti, ni podana.

6Navedbe o zlorabi instituta odloga izvršbe niso utemeljene. Smiselnemu pritožbenemu očitku po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, da sodišče prve stopnje procesnih dejanj, ki pomenijo zlorabo procesnih pravic (konkretno vložitev predloga za odlog izvršbe po tretjem) zaradi protipravnosti in posledične ničnosti sploh ne bi smelo upoštevati in zato predlaganemu odlogu izvršbe s strani tretjega ne bi smelo ugoditi, ni mogoče slediti, saj je ne glede na pritožbeno opisan potek predmetnega izvršilnega postopka, glede na podatke spisa tretji dne 15. 2. 2016 prvič predlagal odlog v predmetnem izvršilnem postopku, pri tem pa je svoje navedbe in predloge tudi ustrezno konkretiziral in utemeljil s predloženimi oziroma predlaganimi dokazi. Zato ni mogoče zaključiti, da je bila vložitev predloga za odlog izvršbe storjena z namenom oteževanja in zavlačevanja postopka oziroma da je tretji zavestno navajal neresnična dejstva.

7Skladno s prvim odstavkom 29a. člena ZIZ sodišče opravi narok, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. V zvezi s predlogom za odlog izvršbe tretjega zakon obligatorne oprave naroka ne določa. Ker mora sodišče, v kolikor odloča po drugem odstavku 73. člena ZIZ ugotoviti le, ali obstoji verjetnost obstoja pravice tretjega in nastanka nenadomestljive škode, tretji pa je, kot je razbrati iz izpodbijanega sklepa, v predlogu za odlog izvršbe substanciranao zatrjeval dejstva o obstoju svoje pravice na predmetu izvršbe, sodišče druge stopnje meni, da dejstvo, da sodišče prve stopnje naroka ni opravilo, na pravilnost izpodbijane odločitve ni vplivalo. Ali so navedena dejstva resnična oziroma ali so dokazi, ponujeni v podkrepitev teh trditev, tudi sposobni dokazati utemeljenost teh trditev, pa ni predmet presoje izvršilnega sodišča, temveč predmet nadaljnjega morebitnega pravdnega postopka za nedopustnost izvršbe.

8Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na določbi drugega odstavka 73. člena ZIZ, ki sodišču nalaga, da na predlog tretjega izvršbo odloži, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.

9Pritožbene navedbe o obstoju pogodbene hipoteke so, v kolikor napadajo zaključek sodišča prve stopnje o izkazani verjetnosti zatrjevane pravice tretjega na predmetih nepremičninske izvršbe, neutemeljene. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tretji verjetnost svoje pravice utemeljeval z navedbami o vlaganju v nepremičnine, ki so predmet nepremičninske izvršbe, od leta 1996 do leta 2002, za katere je predlagal tudi dokaze. Ker je po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki je veljal od leta 1980 do 1. 1. 2003, bila mogoča pridobitev lastninske oziroma solastninske pravice z vlaganji na originaren način, je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da je tretji s temi navedbami izkazal verjetnost svoje pravice. Pogodbena hipoteka upnika, pridobljena v letu 2007 na teh nepremičninah, na zaključek o verjetnosti pravice tretjega ne more vplivati. Ali lahko vpliva na zaključek o nedopustnosti izvršbe na teh predmetih pa ni predmet pritožbenega preizkusa.

10Drugi pogoj za odlog izvršbe po navedeni pravni podlagi, torej nevarnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, je tretji, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, utemeljeval z navedbami, da je oče treh otrok in z družino še vedno biva na naslovu L., da je brezposeln, prav tako njegova partnerica, da bi s samo izvršbo bilo ogroženo preživljanje njega in njegove družine, saj bi se moral izseliti, da v primeru prodaje njegovega deleža le tega ne bi mogle več kupiti za tako ceno, razlike med ocenjeno in prodajno vrednostjo pa mu ne bi nihče povrnil in je ne bi mogel izterjati.

Pritožba zato zgolj z očitki, da še nihče ni ostal z družino pod mostom ter da bi si tretji lahko do sedaj poiskal primerno bivalno enoto, napadenega zaključka sodišča prve stopnje ne more izpodbiti, saj ne temelji zgolj na ugotovitvah o obstoju ogroženosti preživetja tretjega in njegove družine, pri tem pa je slediti tudi razlogom sodišča prve stopnje, da lahko tretji za razliko od dolžnikov utrpijo nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo že s samo izvršbo, saj niso dolžniki izterjevane obveznosti in je torej niso bili dolžni prostovoljno izpolniti, možnost uveljavljanja svoje pravice na predmetu izvršbe pa imajo šele v pravdnem postopku v zvezi s tožbo na nedopustnost izvršbe (ki pa na tek izvršilnega postopka sama po sebi ne vpliva; op. sod. II. stopnje).

11Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljene kršitve, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ.

12Ker upnik s pritožbo ni uspel, stroški nastali z njeno vložitvijo, niso bili potrebni za izvršbo, zato jih krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

13Ker tretji pravice do odgovora na pritožbo skladno z določbami ZIZ nima, niti mu po podatkih spisa pritožba ni bila vročena v odgovor, temveč je bila pooblaščencu vročena le v vednost, krije sam svoje stroške, nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).