VSRS Sklep II DoR 69/2017

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice v celoti na ime tožene stranke in se v zemljiški knjigi pri parc. št. z ID znakom ... vpiše zaznamba izbrisne tožbe. Nadalje je razsodilo, da je prodajna pogodba, sklenjena med T. L., d. o. o., Ljubljana in toženima strankama 20. 7. 2009, nična v delu danega zemljiškoknjižnega dovolila prodajalca T. L., d. o. o., Ljubljana toženima strankama za vknjižbo lastninske pravice vsakega od njiju do ene polovice na navedeni nepremičnini, kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače - da je navedena pogodba izpodbojna in da je nična še glede preostale vsebine, pa zavrnilo. V III. točki izreka je ugotovilo neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na parc. št. ... k. o. X. na ime tožene stranke in v IV. točki odločilo, da se izbriše zemljiškoknjižno stanje, nastalo na podlagi pogodbe z dne 10. 7. 2009 in se vzpostavi zemljiškoknjižno stanje parcele, ki je v naravi dvorišče v izmeri 243 m2 tako, da se izbriše lastninska pravica tožene stranke do celote, zavrnilo pa zahtevek, da se na nepremičnini vpiše lastninska pravica tožeče stranke do ene polovice in tožene stranke do ene polovice.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke.

3Tožeča stranka se ne strinja s stališčem višjega sodišča, da bi morala biti tožba vložena tudi zoper prodajalca nepremičnine toženima strankama. Takšno stališče odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in namena izbrisne tožbe. Navaja, da je predlagala vzpostavitev stanja pred vknjižbo po prodajni pogodbi, kjer je bila vpisana na nepremičnini še družbena lastnina in da ni vložila tožbe na ničnost pogodbe.

4Predlog ni popoln.

5Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže. Dolžnost natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje (ali bolje: pravni problem) ne pomeni nujno, da mora predlog vsebovati le eno vprašalno poved oziroma biti v obliki vprašalne povedi. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.

6Osnovna teza predloga tožeče stranke je, da nosilno stališče sodišča druge stopnje "odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in namena izbrisne tožbe". Gre za razlog za dopustitev revizije iz prve alineje 367.a člena ZPP. Kadar stranka uveljavlja ta razlog, mora v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. V skladu s petim odstavkom istega člena mora navesti opravilne številke zadev. Če stranka ne ravna po četrtem ali petem odstavku 367.b člana ZPP, se predlog zavrže.

7V obravnavani zadevi gre za prav tak primer, zato je Vrhovno sodišče predlog na podlagi pooblastila iz šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.