VSL Sklep I Cp 278/2017

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z v uvodu navedenim sklepom je prvo sodišče zapuščinski postopek prekinilo (I) in A. A. napotilo na pravdo, da zoper B. B. vloži tožbo na ugotovitev neresničnosti dejstva, da sta zapustnica C. C. in B. B. živela v zunajzakonski skupnosti in da mu iz naslova zunajzakonske skupnosti po pokojni C. C. ne pripada dedna pravica (II).

2Zoper II. točko izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje dedinja A. A. s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se na pravdo zaradi dokazovanja obstoja zunajzakonske skupnosti z zapustnico napoti B. B., ali da se v izpodbijanem delu vrne zadeva v nov postopek. Meni, da je zmotno stališče prvega sodišča, da je trditev dedinje o neobstoju zunajzakonskega partnerstva med zapustnico in B. B. manj verjetna zato, ker to dokazuje smrtovnica kot javna listina, ne da bi sodišče upoštevalo vse okoliščin tega primera, posebej še pojasnila dedinje, da je družinski prijatelj B. B. od nje zahteval, da ga navede v smrtovnico, zato ga je tudi navedla. To pa ne pomeni, da mu tudi priznava zunajzakonsko partnerstvo, saj s pokojnico nista živela na istem naslovu, ni bilo zunanjih znakov takšnega partnerstva, pogreb zapustnice pa je organizirala in plačala dedinja. V smrtovnici je glede tega samo povzeta njena izjava, ki pa ne temelji na ugotovitvah upravnega organa o dejstvih, in se je dedinja prvič izrekla o obstoju zunajzakonske skupnosti šele na zapuščinski obravnavi. Gre za neobvezen podatek smrtovnice, ki ne potrjuje njegove resničnosti. Sodišče na podatke smrtovnice ni vezano, razen na podatke o smrti osebe, zato bi moralo pri odločitvi o napotitvi na pravdo oceniti vse podatke, s katerimi razpolaga.

Prav tako se zoper II. točko izreka pritožuje B. B. iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da ni pravno relevantno vprašanje, ali je bil B. B. zunajzakonski partner zapustnice, ampak ali je zapustničina hči podala svojo izjavo pod grožnjo ali silo, v zmoti, ali celo s prevaro. Zato bi moralo zapuščinsko sodišče dedinjo A. A. napotiti na vložitev tožbe z zahtevkom, da se njena pri izpolnjevanju smrtovnice podana izjava, da je bil B. B. zunajzakonski partner zapustnice, in da je torej njen dedič, razveljavi.

3Dedinja A. A. je po pooblaščencu na pritožbo B. B. odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožbi sta neutemeljeni.

5Na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju¹ sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna. Zapuščinski sodnik je zato v vsaki zadevi dolžan oceniti, čigava pravica je manj verjetna in pri tem upoštevati vse specifične okoliščine posameznega primera.

6Na podlagi 179. člena ZD mora matičar, ki je zadolžen za vpis smrti v matično knjigo umrlih, v tridesetih dneh od vpisa poslati zapuščinskemu sodišču smrtovnico. Smrtovnica je javna listina, v katero se vpišejo podatki, navedeni v 182. členu ZD. Med drugim se v smrtovnico vpišejo podatki, s katerimi se zapustnika identificira, čas njegove smrti, kraj njegovega zadnjega stalnega ali začasnega prebivališča, pa tudi podatke, s katerimi se identificira pokojnikovega zakonca, posvojenca ter sorodnike, ki bi lahko bili poklicani k dedovanju. V smrtovnico se zapiše velikost in vrsta premoženja, ki ga je zapustnik zapustil ter navede njegova približna vrednosti. Te podatke matičar pridobi s strani pokojnikovih sorodnikov, oseb, s katerimi je pokojnik živel, in drugih oseb, ki lahko dajo podatke, ki se vpisujejo v smrtovnico (prvi odstavek 180. člena ZD).

7V konkretnem primeru je zapustničina hči A. A. pred upravnim organom izjavila, da je B. B. tista oseba, s katero je pokojnica živela v zunajzakonski skupnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča ima zato smrtovnica, ki vsebuje podatek, da je bil B. B. zunajzakonski partner pokojnice, dokazno vrednost, ki je zgolj navedba pritožnice A. A. na zapuščinski obravnavi, da zunajzakonska skupnost med pokojnico in B. B. dejansko ni obstajala, ker nista živela skupaj, in da ni bilo skupnosti, ki bi se lahko enačila z zakonsko skupnostjo, v ničemer ne izpodbije. Nasprotnega dokaza, ki bi nasprotoval v smrtovnici ugotovljenemu dejstvu, pritožnica ni predložila (212. člen ZPP). Nadaljnja navedba pritožnice, da je bil B. B. družinski prijatelj in je zahteval, da se ga navede v smrtovnico, zaradi česar ga je zapustničina hči tudi napisala, pa je nelogična in že zato neprepričljiva. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru manj verjetna pravica pritožnice A. A.

8Izjava, dana matičarju za sestavo smrtovnice, ni pravno dejanje, s katerim nastanejo, prenehajo ali se spremenijo pravice in pravna razmerja, zaradi česar bi bila podvržena izpodbijanju ali ugotavljanju njene neveljavnosti, kot to zmotno meni pritožnik B. B.

9Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je tako pritožbo A. A., kot tudi pritožbo B. B. zavrnilo kot neutemeljeni in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

¹ V nadaljevanju ZD.