UPRS Sodba I U 764/2017-7

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani V K 3704/2014 z dne 11. 11. 2016, z utemeljitvijo, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja (13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Iz obrazložitve izhaja, da živi tožnica skupaj z mladoletno hčerko, kar se skladno z določilom prvega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upošteva pri ugotavljanju njenega materialnega položaja. Tožnica je zaposlena in je v zadnjih treh koledarskih mesecih pred vložitvijo predmetne prošnje prejela izplačila v povprečnem mesečnem neto znesku 1.135,33 EUR. V letu 2016 je prejela tudi regres za letni dopust v skupnem znesku 860,28 EUR, kar je v povprečju 71,69 EUR na posamezni mesec v letu. Tako mesečni dohodek družine prosilke znaša 1. 207,02 EUR, kar je 603,51 EUR na družinskega člana. Glede na to, da je navedeni znesek višji od dvakratnika minimalnega dohodka, ki znaša 585,12 EUR, organ za BPP ugotavlja, da tožnica materialnega pogoja za dodelitev BPP iz 13. člena ZBPP ne izpolnjuje. Ker morata biti pri odločanju o odobritvi BPP kumulativno podana materialni in vsebinski pogoj, organ za BPP iz razloga, ker ni podan materialni pogoj, vsebinskega pogoja v tej odločbi ni ugotavljal.

2Tožnica z vloženo tožbo izpodbija odločitev organa za BPP, ker dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Strinja se, da šteje družina tožnice dva člana, nikakor pa se ne more strinjati, da mesečni dohodek na družinskega člana znaša 603,51 EUR. Že v prošnji za BPP je navedla, da je v osebnem stečaju in prejema minimalno izplačilo 604,00 EUR. Znesek plače nad 604,00 EUR, kot tudi regres za letni dopust, gre v stečajno maso in s temi zneski tožnica ne razpolaga, kar pa tožena stranka ni upoštevala oziroma preverjala. Gre torej za dele dohodka, s katerimi tožnica ne more razpolagati zaradi osebnega stečaja in pravil stečajne zakonodaje. Če bi se v primeru tožnice upoštevali zneski, kot jih je upoštevala tožena stranka, bi šlo za neenakopravno obravnavanje tožnice in tistih prosilcev, ki lahko s celotno plačo oz. dohodki razpolagajo, saj pri omejitvi razpolaganja z dohodkom nad 604,00 EUR in regresom za letni dopust ne gre za voljo tožnice, pri tem pa zase in svojo hčerko razpolaga z bistveno nižjim dohodkom, kot pa je cenzus v zvezi z upravičenjem za prejem BPP. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi. Prošnjo je zavrnila iz razloga, ker je ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP. Upoštevala je znesek celotnih neto dohodkov tožnice brez omejitev. Tožnica ugotovitvi o višini mesečnih dohodkov niti ne nasprotuje. V izpodbijani odločbi se tožena stranka res ni izrecno opredelila do navedb tožnice o osebnem stečaju, vendar omenjeno na samo odločitev ne vpliva. Dejstvo, da je tožnica v postopku osebnega stečaja, pri ugotavljanju materialnega položaja ne pomeni zakonske izjeme, ko bi tožena stranka morala upoštevati zmanjšani dohodek tožnice. Pri ugotavljanju materialnega položaja je tožena stranka odločala skladno s 14. členom ZBPP. Tožnica je v postopku osebnega stečaja od dne 19. 11. 2014 dalje, zato ne more razpolagati z določenim delom svojega dohodka, saj v stečajno maso sodijo tudi plača in drugi prejemki, razen tistih, ki so izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Okoliščina, da je tožnica zaradi svoje prezadolženosti v postopku osebnega stečaja in zato omejena v razpolaganju s svojimi prejemki, ne utemeljuje uporabe tretjega odstavka 14. člena ZBPP, k čemur teži tožnica s svojimi navedbami. V skladu s 13. členom ZUPJS, ki se glede na prvi odstavek 14. člena ZBPP uporablja tudi v postopku o dodelitvi BPP, se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Postopek osebnega stečaja ni določen kot zakonska izjema in se ne more upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja, zato je tožena stranka upoštevala tožničin nezmanjšani mesečni dohodek in regres za letni dopust.

4Tožba ni utemeljena.

5Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavlja materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Tožena stranka je povprečni mesečni dohodek tožnice ugotavljala na podlagi 13. in 14. člena ZBPP.

6Po določbah 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

7Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

8Med strankama ni sporno, da tožnica živi skupaj z mladoletno hčerko. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je povprečni mesečni dohodek tožnice v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje 1.207,02 EUR oziroma 603,51 EUR na družinskega člana. Pravilno je tudi ugotovila, da je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presegel dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. 8. 2016 znaša 292,56 EUR, dvakratnik pa torej 585,12 EUR (8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ZSVarPre).

9Res je, da je tožnica v postopku osebnega stečaja od 19. 11. 2014 dalje, zato upoštevaje 389. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v stečajno maso sodi tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Vendar navedena okoliščina po presoji sodišča ne utemeljuje uporabe tretjega odstavka 14. člena ZBPP, kar v tožbi uveljavlja tožnica.

10Kot je pravilno pojasnila že tožena stranka, se po 13. členu ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Dejstvo je, da je tožnica v osebnem stečaju in zaradi tega ne more razpolagati z določenim delom svojega dohodka. Osebni stečaj tožnice se, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo, zato je tožena stranka pravilno upoštevala nezmanjšani mesečni dohodek tožnice. Po presoji sodišča to torej pomeni, da niso izkazane okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

11Ker je glede na navedeno odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

12V zadevi je sodišče odločilo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

13Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.