VSL sklep Cst 408/2017

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: 1.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom. 2.) za upravitelja imenovalo R. S., 3.) ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti preko pravnoorganizacijske oblike: stečajni upravitelj R. S. s.p. in 4.) sklenilo, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

2Zoper navedeni sklep se pritožujta dolžnik in njegova družbenica M. K. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in predlog za začetek stečajnega postopka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrže, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahtevata povrnitev stroškov.

3Pritožbi sta utemeljeni.

4Pritožbi navajata, da za odločanje o predlogu niso bile podane procesne predpostavke, saj predloga ni razvidno, kdo ga je podpisal. Družbenica zatrjuje tudi, da stečajni dolžnik ni insolventen, saj posluje z dobičkom.

5Izpodbijani sklep o začetku stečajnega postopka je bil začet na podlagi dolžnikovega predloga, sodišče prve stopnje pa je svojo odločitev oprlo na domnevo iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP. Dolžniku je treba načeloma sicer priznati pravni interes za pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vendar le v primeru, kot je obravnavani, ko dolžnik zatrjuje obstoj procesnih kršitev pri izdaji sklepa.

6Glede na določbo drugega odstavka 105. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo zglede vprašanj, ki jih ZFPPIPP ne ureja, mora vloga obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. (Med drugim) vsebovati tudi ime zakonitega zastopnika ter podpis vložnika (tretji odstavek 105. člena ZPP). Kadar je stranka pravna oseba, mora vsaka njena vloga vsebovati firmo pravne osebe, njen sedež in navedbo zakonitega zastopnika (njegovo funkcijo in ime). Če vlogo podpiše prokurist, mora pripisati še, da gre za prokuro (drugi odstavek 38. člena ZGD). Višje sodišče ugotavlja, da je predlog za začetek stečajnega postopka (p.d. 1) sicer podpisan, vendar pritožnika utemeljeno opozarjata, da ni razvidno, kdo ga je podpisal. Na koncu vloge je le navedba dolžnika in njegov žig, ni pa jasno, kdo je vlogo (lastnoročno) podpisal. Ker se ne ve, kdo je zastopal dolžnika in ali je bil ustrezno zastopan, je utemeljen smiselno uveljavljeni pritožbeni razlog bistvene kršitve postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

7Višje sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku v skladu s 108. členom ZPP dolžnika pozvati, da bo svoj predlog ustrezno dopolnil in nato ponovno odločiti o (popolnem) predlogu.

8Višje sodišče še pojasnjuje, da ni mogoče pritrditi trditvam obeh pritožnikov, da prokurist ni upravičen vložiti predloga za začetek stečajnega postopka. Prokura namreč upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe (razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen - prvi odstavek 35. člena ZGD-1). Prokurist v mejah upravičenj in prvega odstavka tega člena zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi (tretji odstavek 35. člena ZGD-1). Iz navedenih zakonskih določil tako ne izhaja, bi zakon omejeval prokurista v zvezi z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka.

9Višje sodišče je pridržalo odločitev o stroških postopka za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP)

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.