VDSS Sodba Psp 595/2016

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v drugem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:

"Pravnomočna odločba št. ... z dne 27. 10. 2014 se spremeni tako, da je tožnica upravičena do izplačevanja nadomestila za invalidnost, priznanega z odločbo št. ... z dne 24. 11. 2010 tudi od 1. 8. 2015 do 23. 2. 2016.

Pravnomočna odločba, št. ... z dne 24. 4. 2015 se razveljavi. Razveljavitev učinkuje od 1. 8. 2015 dalje."

II. V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu (prvi odstavek I. točke in II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. ... z dne 15. 9. 2015 in št. ... z dne 3. 8. 2015 (prvi odstavek I. točke izreka). Razveljavilo je v izreku te sodbe citirano odločbo z dne 24. 4. 2015, v odločbi z dne 27. 10. 2014, citirani v izreku te sodbe, pa je datum 21. 10. 2014 nadomestilo z datumom 23. 2. 2016 (drugi odstavek I. točke izreka). Tožencu je naložilo, da tožnici povrne 174,95 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, oziroma podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje ali spremembo sodbe v smeri delne zavrnitve tožbenega zahtevka.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 183. člen ZPIZ-2 v zvezi s 124., 126. in 194. členom ZPIZ-2. Pogoji za uporabo 183. člena ZPIZ-2 niso izpolnjeni, ker z obravnavanima dokončnima odločbama materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Pojasnjuje, da so bile tožnici, ki je invalid III. kategorije s pravico do premestitve od 13. 7. 2009 in nadomestila za invalidnost od 1. 4. 2010 dalje, priznane nove pravice iz invalidskega zavarovanja od 1. 12. 2013 dalje. Zaradi spremenjene invalidnosti so ji bile priznane dodatne fizične razbremenitve pri delu. Od izvršljivosti te odločbe dalje ni bilo več podlage za izplačevanje nadomestila za invalidnost po odločbi z dne 24. 11. 2010. Pravice na podlagi invalidnosti trajajo, dokler traja stanje invalidnosti. Če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe. S priznanjem novih pravic delo, ki ga je tožnica opravljala glede na prej priznane pravice, ni bilo več ustrezno. Enake določbe, kot jih vsebuje ZPIZ-2, so bile tudi v prej veljavnem ZPIZ-1.

Tudi če bi šteli, da so izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka iz 183. člena ZPIZ-2, je bil zmotno uporabljen 3. odstavek navedene določbe. Odločitev sodišča prve stopnje ne upošteva učinka po 183. členu ZPIZ-2 razveljavljene oziroma spremenjene dokončne odločbe, ki lahko velja le za naprej. Sprememba in razveljavitev odločb tako ne moreta imeti učinka pred 1. 8. 2015. Ker je sodišče poseglo v dokončni in pravnomočni odločitvi z učinkom za nazaj, je kršilo 158. člen Ustave RS. Za poseg v odločbo o preplačilu sploh ni podlage. Podana pa je tudi kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe v nasprotju z obrazložitvijo. Sodišče prve stopnje je sicer pojasnilo, da razveljavitev in sprememba lahko učinkujeta šele od 1. 8. 2015 dalje, vendar tega učinka v izreku ni določilo.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov ter v skladu z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani zavrnilni odločbi zakonito odpravilo, saj so podani pogoji za razveljavitev dokončne odločbe z dne 24. 4. 2015 in spremembo dokončne odločbe z dne 27. 10. 2014. Vendar pa je s tem, ko je v izreku izpodbijane sodbe v nepravi obnovi postopka kar samo razveljavilo oziroma spremenilo navedeni dokončni odločbi, ne da bi pri tem upoštevalo učinek tako razveljavljene oziroma spremenjene odločbe, zmotno uporabilo materialno pravo. Pravnomočen postane samo izrek sodbe, ne pa njena obrazložitev.¹

V postopku pa ni prišlo do kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do v pritožbi zatrjevane kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijano sodbo je kljub navedenim pomanjkljivostim mogoče preizkusiti.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

5V tem socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost v predsodnem upravnem postopku zavrnjenega izrednega pravnega sredstva. Predmet presoje je namreč pravilnost in zakonitost dokončne odločbe z dne 15. 9. 2015 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 3. 8. 2015, s katero je bila zavrnjena zahteva z dne 9. 7. 2015 za razveljavitev oziroma spremembo odločbe z dne 27. 10. 2014 o ustavitvi izplačevanja nadomestila za invalidnost z dnem 21. 10. 2014 in odločbe z dne 24. 4. 2015 o vrnitvi preplačila tega nadomestila. Pogoji za spremembo oziroma razveljavitev navedenih dokončnih in pravnomočnih odločb po presoji toženca naj ne bi bili izpolnjeni. Sporno torej je, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo oziroma razveljavitev navedenih dokončnih in pravnomočnih odločb, ter če so, kakšni so lahko učinki te spremembe oziroma razveljavitve.

6Tožnica je bila z odločbo z dne 16. 2. 2010 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delo z določenimi fizičnimi razbremenitvami v polnem delovnem času od 13. 7. 2009 dalje. Z odločbo z dne 24. 11. 2010 ji je bila priznana pravica do nadomestila za invalidnost od 1. 4. 2010 dalje, to je od zaposlitve na delu, ki je ustrezalo določenim razbremenitvam. V novem invalidskem postopku je bila tožnici z dokončno odločbo z dne 13. 10. 2014 v zvezi z odločbo z dne 26. 2. 2014 kot invalidu III. kategorije priznana pravica do premestitve z novimi oziroma dodatnimi fizičnimi razbremenitvami pri delu v polnem delovnem času od 1. 12. 2013 dalje. Hkrati je bilo odločeno, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost izdana posebna odločba. Toženec je z odločbo z dne 27. 10. 2014 ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost z dnem 21. 10. 2014, ko je postala odločba, izdana v novem invalidskem postopku, izvršljiva, ne da bi odločil tudi o pravici oziroma izplačevanju nadomestila za invalidnost po spremenjeni invalidnosti. Z odločbo z dne 24. 4. 2015 je odločil še o dolžnosti vrnitve preveč izplačanega nadomestila za invalidnost od 22. 10. do 31. 10. 2014 v znesku 33,87 EUR. Odločba o ustavitvi izplačevanja obravnavane začasne invalidske dajatve in preplačilna odločba sta postali dokončni² in pravnomočni.³ Pravica do nadomestila za invalidnost oziroma njegovega izplačevanja je bila tožnici nato priznana šele z odločbo z dne 22. 3. 2016 od 24. 2. 2016 dalje, ko se je zaposlila na drugem delovnem mestu v skladu z odločbo z dne 13. 10. 2014.

Materialno in procesno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

7Toženec v pritožbi seveda pravilno opozarja, da je v pravnomočno urejena pravna razmerja, ki so ustavno varovana kategorija,⁴ mogoče posegati le na način in pod pogoji, kot jih določa zakon. To je z izrednimi pravnimi sredstvi.

Kot posebno izredno pravno sredstvo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2; Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami) v 183. členu ureja t. i. nepravo obnovo. Dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Gre za privilegirano obnovo postopka, ki ob pogoju, da je bilo z dokončno odločbo ob pravilno ali očitno napačno ugotovljenem dejanskem stanju kršeno materialno pravo, ob njegovi pravilni uporabi omogoča razveljavitev ali spremembo odločbe.

Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, po ustaljeni sodni praksi, potrjeni tudi v revizijskih sodnih postopkih⁵ zgolj zaradi pridobitve novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni dopustno ustavljati izplačevanja pravnomočno priznanih invalidskih dajatev vse dotlej, dokler novo priznane vsebinske pravice na podlagi preostale delazmožnosti niso realizirane. Ustavitev izplačevanja je načeloma dopustna le ob sočasnem priznanju in odmeri nove denarne dajatve. Toženčeva drugačna uporaba in tolmačenje 126. člena ZPIZ-2 v zvezi s 396. členom ZPIZ-2, ki urejajo priznanje pravic v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma nove invalidnosti, predstavlja zmotno uporabo materialnega prava in razlog za spremembo ali razveljavitev dokončne odločbe, izdane na podlagi zmotno uporabljenega materialnega prava. Posledično je tudi preplačilna odločba, sicer izdana po 194. členu ZPIZ-2, ki temelji na odločbi, izdani na podlagi zmotno uporabljenega materialnega prava, izdana ob zmotni uporabi materialnega prava.

Vendar pa toženec v pritožbi pravilno opozarja tudi na to, da razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe ob uporabi izrednega pravnega sredstva iz 183. člena ZPIZ-2 glede na 3. odstavek 183. člena ZPIZ-2 učinkuje le od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti. Pomeni, da za nazaj, torej za čas pred prvim dnem naslednjega meseca po dani zahtevi oziroma po izdaji odločbe, odločba izdana na temelju neprave obnove postopka ne more učinkovati. Razveljavitev lahko učinkuje samo ex tunc, torej samo za naprej in se pravne posledice, ki so iz razveljavljene odločbe že nastale, ne morejo odpraviti. Enak učinek, torej samo za naprej, je v 3. odstavku 183. člena ZPIZ-2 določen tudi za spremembo dokončne odločbe.

Odločitev pritožbenega sodišča

8Tudi po stališču pritožbenega sodišča so v obravnavanem primeru zaradi zmotne uporabe materialnega prava v dokončni odločbi z dne 27. 10. 2014 o ustavitvi izplačevanja nadomestila za invalidnost, priznanega z odločbo z dne 24. 11. 2010, ki je bilo ustavljeno zaradi tega, ker je pri tožnici prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti, in ne da bi ji bilo ob tem priznano tudi nadomestilo za invalidnost, izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPIZ-2 za spremembo odločbe z dne 27. 10. 2014 v nepravi obnovi postopka. Ob pravilni uporabi citiranih določb ZPIZ-2 in upoštevaje sodno prakso bi bilo nadomestilo za invalidnost, ki ga je tožnica prejemala kot invalid III. kategorije po odločbi z dne 24. 11. 2010 mogoče ustaviti šele z dnem 23. 2. 2016, saj ji je bilo nadomestilo za invalidnost po spremenjeni invalidnosti po odločbi z dne 13. 10. 2014 tudi dejansko priznano oziroma izplačevano šele od 24. 2. 2016 dalje. Vendar pa sprememba odločbe, izdane po 183. členu ZPIZ-2, lahko učinkuje le za naprej, oziroma v konkretnem primeru, ko je tožnica 9. 7. 2015 zahtevala izdajo odločbe po 183. členu ZPIZ-2, od prvega dne naslednjega meseca po vloženi zahtevi, torej od 1. 8. 2015 dalje. Pred tem datumom glede na predhodno obrazložene razloge, sprememba nezakonite dokončne odločbe ne more učinkovati, zato ji izplačevanja nadomestila za invalidnost ni mogoče priznati že vse od ustavitve, torej od 21. 10. 2014 dalje.

9Ob pravilni uporabi citiranih določb ZPIZ-2 ne bi prišlo niti do preplačila nadomestila za invalidnost za čas od 22. 10. do 31. 10. 2014, zato je sicer izpolnjen pogoj zmotne uporabe materialnega prava iz 1. odstavka 183. člena ZPIZ-2 za razveljavitev odločbe z dne 24. 4. 2015. Vendar pa zaradi predhodno obrazloženega učinkovanja razveljavitve, ki bi v obravnavanem primeru lahko učinkovala šele od prvega dne naslednjega meseca po vloženi zahtevi, torej od 1. 8. 2015 dalje, učinka pravnomočne dolžnosti vrnitve nadomestila za invalidnost za čas od 22. 10. do 31. 10. 2014, ki naj bi bil preveč izplačan, ni mogoče odpraviti na pravno veljaven način.⁶ Pomeni, da je tožnica kljub formalni razveljaviti odločbe z dne 24. 4. 2015 z dnem 1. 8. 2015 preplačilo dolžna vrniti tožencu.

10Glede na vse obrazloženo je bilo potrebno pritožbi na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP delno ugoditi in izpodbijano sodbo ob pravilni uporabi materialnega prava v drugem odstavku I. točke izreka spremeni tako, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe. Torej pravnomočno odločbo z dne 27. 10. 2014 spremeniti tako, da je tožnica upravičena do izplačevanja nadomestila za invalidnost, priznanega z odločbo z dne 24. 11. 2010 tudi od 1. 8. 2015 do 23. 2. 2016, pravnomočno odločbo z dne 24. 4. 2015 pa razveljaviti, pri čemer razveljavitev učinkuje šele od 1. 8. 2015 dalje. V preostalem je bilo potrebno pritožbo na temelju 353. člena ZPP zavrniti in v nespremenjenem delu potrditi izpodbijano sodbo, saj je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo nezakoniti izpodbijani zavrnilni odločbi toženca (prvi odstavek I. točke izreka izpodbijane sodbe). Ker je tožnica v sporu, razen s sorazmerno majhnim delom, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški, uspela, je tožencu utemeljeno naložilo povrnitev stroškov postopka⁷ (II. točka izreka sodišča prve stopnje).

¹ 319. člen ZPP.
² 224. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami).
³ 225. člen ZUP.
⁴ Glede na 158. člen Ustave RS je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom.
⁵ Na primer sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 206/2011 z dne 19. 6. 2012, VIII Ips 20/2015 z dne 17. 3. 2015.
⁶ Takšno stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v zadevi opr. št. Psp 484/2916 z dne 16. 2. 2017.
⁷ 3. odstavek 154. člen ZPP.