VSK Sklep I Ip 380/2016

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnice z dne 15.7.2016, sklep o izvršbi z dne 21.6.2016 razveljavilo in predlog upnika za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da mora v roku 8 dni dolžnici povrniti 228,47 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po izteku roka za izpolnitev do plačila (II. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se pritožuje upnik. Sklep izpodbija v celoti, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava. V kolikor je bilo sodišče prve stopnje mnenja, da je upnik predlagal več, kot je bilo določeno v izvršilnem naslovu, bi moralo ugoditi upnikovemu predlogu za izvršbo le delno ter ga zavrniti v delu, v katerem upnik zahteva več, kot je določeno v izvršilnem naslovu. Nenazadnje je tudi samo sodišče v obrazložitvi navedlo, da je upnik zahteval več, kot mu pripada s tem, ko je navedlo, da upnikov predlog presega okvirje izreka izvršilnega naslova. Če jih presega, to pomeni, da zahteva več, zato bi sodišče moralo vsaj delno ugoditi predlogu za izvršbo. Ne drži stališče sodišča prve stopnje, da ni mogoče ločiti pojmov izselitev iz nepremičnine od pojma izročitve nepremičnine. Izročitev pomeni namreč, da mora dolžnik izprazniti nepremičnino, ter jo prosto oseb in stvari izročiti upniku tako, da mu izroči nadalje še ključe od nepremičnine. Pri izselitvi pa gre preprosto za zapustitev nepremičnine, brez da bi bilo potrebno nepremičnino izprazniti, odstraniti osebe, ki v njej živijo ter ključe izročiti upniku. Resda je sicer upnik v predlogu za izvršbo zahteval več, kot je imel pravico zahtevati na podlagi izvršilnega naslova, vendar to še ne pomeni, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo, da je potrebno predlog za izvršbo v celoti zavrniti, pač pa bi moralo sodišče predlogu za izvršbo delno ugoditi in izdati sklep o izvršbi, po katerem se mora dolžnik izseliti ter zavrniti predlog za izvršbo v delu, kjer je upnik zahteval, da dolžnik nepremičnino izprazni in jo izroči upniku prosto oseb in stvari. V konkretnem primeru tako pride v poštev določba drugega odstavka 19. člena ZIZ. Upnik dalje predlaga, da sodišče spremeni oziroma razveljavi tudi odločitev o stroških, saj se glede na to, da je napačna materialna odločitev, izkaže kot napačna tudi stroškovna odločitev. Podrejeno in iz previdnosti pa upnik ugovarja tudi višini odmerjenih stroškov. Sodišče je namreč v obrazložitvi navedlo, da znaša vrednost spornega predmeta 10.000,00 EUR. V skladu z Odvetniško tarifo znaša število točk torej 300 in ne 400 točk, kar upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR pomeni, da znašajo stroški za ugovor 137,70 EUR, posledično pa so tudi materialni stroški nižji in sicer znašajo 2,75 EUR in ne 3,67 EUR.

3Dolžnica je odgovorila na upnikovo pritožbo, v odgovoru pritrdila stališču prvostopenjskega sodišča iz izpodbijanega sklepa ter navedla še, da upnik nima več pravnega interesa za vodenje tega izvršilnega postopka, saj se je v tem času izselila iz stanovanjske hiše na naslovu N., o čemer je bil upnik tudi obveščen, in sedaj prebiva na naslovu A..

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče s sklepom z dne 21.6.2016 dovolilo izvršbo zoper dolžnico zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine parc. št. 5891/0 k.o. M., v naravi stanovanjskega dela hiše št. 842 na naslovu N., na podlagi izvršilnega naslova, sodbe Okrajnega sodišča v Piranu P 211/2013 z dne 30.3.2015 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Kopru I Cp 686/2015 z dne 6.4.2016¹ . Dolžničinemu ugovoru zoper sklep o izvršbi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo.

6Pritožbeno sodišče tako odločitev sprejema kot pravilno. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je upnik v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (postopek P 211/2013 pred Okrajnim sodiščem v Piranu) zahteval izselitev (oziroma izpraznitev) in izročitev sporne nepremičnine, pri čemer je odločitev o dolžničini obveznosti, da se iz nje izseli² , postala pravnomočna dne 6.4.2016, medtem ko je bila odločitev o zahtevku na izročitev navedene nepremičnine s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Kopru I Cp 686/2015 z dne 6.4.2016 razveljavljena in vrnjena v ponovno odločanje³ . Upoštevaje navedeno, ko je torej že sam upnik ob pridobivanju izvršilnega naslova postavil zahtevek na izselitev in izročitev sporne nepremičnine, z izvršilnim naslovom zgolj za izselitev dolžnice iz sporne nepremičnine, ne pa tudi za njeno izročitev⁴ , v predmetnem izvršilnem postopku po 221. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ne more uspeti in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da izvršilni naslov, po katerem se je dolžnica dolžna (zgolj) izseliti iz navedene nepremičnine, ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za predlagano izvršbo.

7Neutemeljeno pritožba oporeka tudi stroškovni odločitvi. Ob vrednosti spornega predmeta 10.000,00 EUR (kar za pritožbo ni sporno) znaša namreč skladno z Odvetniško tarifo (tarifna številka 27 v zvezi s tarifno številko 18) število točk za ugovor 400 in ne 300, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba. Posledično je pravilno izračunana višina dolžničinih stroškov ugovornega postopka v skupnem znesku 228,47 EUR.

8Glede na vse zgoraj obrazloženo je pritožba upnika neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, ki se skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako krije svoje stroške pritožbenega postopka dolžnica, saj v odgovoru na pritožbo ni navedla ničesar takšnega, s čimer bi pripomogla k odločitvi o pritožbi in zato po oceni pritožbenega sodišča ne gre za potrebne stroške (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Priloge A2 in A3
² Točka I izreka sodbe P 211/2013 z dne 30.3.2015
³ Prvi odstavek točke I izreka sodbe in sklepa I Cp 686/2015 z dne 6.4.2016
⁴ O tem zahtevku po podatkih spisa do trenutka odločanja prvostopenjskega sodišča o dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi tudi še ni bilo pravnomočno odločeno.