VSRS Sodba II Ips 96/2016

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi tožnikov delno ugodi in se v I. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje znesek "822,40 EUR" spremeni v znesek "1.137,95 EUR", v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje se znesek "11.796,18 EUR" spremeni v znesek "11.480,63 EUR", ter se v odločitvi o stroških prvostopenjskega postopka (točka IV. izreka) znesek "666,45 EUR" nadomesti z zneskom "575,22 EUR".

II. Tožena stranka mora tožnikoma povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 489,78 EUR in stroške revizijskega postopka v višini 444,05 EUR v petnajstih dneh od prejema te sodbe, od takrat dalje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec nerazdelno dolžan tožnikoma plačati 822,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2012 do plačila (točka I. izreka), da se zavrne tožbeni zahtevek v delu, da je toženec dolžan nerazdelno plačati tožnikoma znesek 11.796,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2012 do plačila in jima povrniti stroške pravdnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka), da sta tožnika dolžna tožencu nerazdelno plačati pravdne stroške (točka IV. izreka), v odločitvi pod točko III. izreka pa je zavrglo toženčev pobotni ugovor.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da se zavrne zahtevek še za nadaljnjih 506,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2012 dalje do plačila in se posledično znesek "822,40 EUR" spremeni v znesek "315,55 EUR" ter se posledično sodba spremeni tudi v stroškovnem delu. Sicer je pritožbo toženca zavrnilo, zavrnilo pa je tudi pritožbo tožnikov v celoti in v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 337/2015 z dne 3. 12. 2015 dopustilo revizijo tožnikov glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje ugovora zastaranja.

Navedbe revidentov

4Tožnika sta zoper pravnomočno zavrnjeni del zahtevka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Grajata materialnopravno stališče sodišča druge stopnje in navajata argumente zakaj je sodišče tek začetka zastaralnega roka presodilo materialnopravno zmotno. Kot trenutek začetka teka zastaralnega roka bi moralo sodišče upoštevati trenutek izjalovitve njunega pričakovanja, da bosta po A. A. z oporoko podedovala vso njeno premoženje. Menita, da sta s svojimi navedbami podala zadostno trditveno podlago, na podlagi katere je potrebno o tožbenem zahtevku odločati v smislu obligacijske terjatve po načelu neupravičene obogatitve. Ker sodišči zahtevka nista presojali na podlagi neupravičene obogatitve, je po njunem mnenju podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Predlagata, da Vrhovno sodišče sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

5Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6Revizija je utemeljena.

7Na podlagi drugega odstavka 371. člena ZPP sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. V konkretnem primeru je bila revizija dopuščena glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje ugovora zastaranja. To pomeni, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe znaša 822,40 EUR. Četudi je revident kot izpodbijano vrednost na revizijski stopnji označil vrednost pravnomočno zavrnjenega dela tožbenega zahtevka (10.771,15 EUR), iz vsebine revizije izhaja, da pravilno navaja argumente le v zvezi z dopuščenim pravnim vprašanjem, kar je edino lahko predmet odločanja o dopuščeni reviziji.

8Pravno podlago zahtevka predstavlja 133. člen¹ v povezavi s prvim odstavkom 124. člena² Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Gre za pravilo, ki ureja verzijski zahtevek zaradi preživljanja (verzijo)³ . Toženčeva pasivna legitimacija tako ne izvira iz dejstva, da je dedič 5/8 zapuščine po pok. A. A., temveč temelji na dejstvu, da je bil preživninski zavezanec do svoje pokojne matere. Gre torej za njegovo izvirno (in ne podedovano) dolžnost, ki naj bi jo po trditvah tožnikov opustil.

9Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, kar je prestalo tudi pritožbeni preizkus, da sta tožnika prispevala k stroškom preživljanja B. B. v višini 6.579,16 EUR (na toženca kot enega izmed osmih otrok tako odpade 822,40 EUR). Ugotovljeno je bilo tudi, da sta tožnika za pokojno A. A. v takšnem obsegu skrbela tudi iz razloga, ker je bila prva tožnica v oporoki Terezije Meško postavljena za dedinjo celotne zapuščine, kar so ostali otroci A. A. vedeli. Po smrti A. A. pa je bila oporoka, s katero bi vso zapuščino po pokojni podedovala prva tožnica, ugotovljena za neveljavno.

10Toženec je zoper terjatev tožnikov podal ugovor zastaranja. Praviloma začne zastaranje verzijske terjatve res teči naslednji dan po plačilu vsakokratne preživninske obveznosti, vendar pa je v konkretnem primeru pravno odločilna s strani sodišča prve stopnje ugotovljena dejanska okoliščina, da sta tožnika za pokojno A. A. skrbela v večjem obsegu, kot bi bila na zakonski podlagi dolžna, zaradi obljube, da bosta po njeni smrti podedovala njeno premoženje. Ko je bila oporoka, s katero je A. A. svoje premoženje zapustila tožnikoma, spoznana za neveljavno, so se pričakovanja tožnikov izjalovila in je nastopil začetek teka zastaranja za povrnitev plačanih izdatkov od drugih sozavezancev (tretji odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ).

11Sodišče druge stopnje je začetek teka zastaralnega roka verzijske terjatve presodilo zmotno. Toženčev ugovor zastaranja po presoji revizijskega sodišča ni utemeljen, ker je z dnem ugotovitve neveljavnosti oporoke odpadla podlaga, ki je tožnikoma nalagala večjo skrb za mamo prve tožnice (tretji odstavek 190. člena OZ). Ker od navedenega trenutka (torej po dnevu smrti zapustnice 9. 3. 2007, pri čemer je bil sklep o dedovanju, s katerim je bilo jasno, da dediči dedujejo na podlagi zakona in ne oporoke po zapustnici, izdan šele 29. 6. 2012) do vložitve tožbe dne 8. 3. 2012 petletni zastaralni rok ⁴ (346. člen OZ) še ni potekel, je ugovor zastaranja neutemeljen.

12Pokojna B. B. je imela osem še živečih otrok in vsak od njih je bil na podlagi zakona dolžan prispevati za njeno preživljanje. Navedeno pomeni, da je tožbeni zahtevek glede povrnitve stroškov preživljanja utemeljen do zneska 822,40 EUR kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in za del pogrebnih stroškov (315,55 EUR), kot je to pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP odločilo kot izhaja iz I. točke izreka. Revizijsko sodišče je pri odmeri stroškov pravdnega postopka upoštevalo dejstvo, da sta tožnika v sporu uspela 14,5 %, kar glede na ugotovljene pravdne stroške strank pred sodiščem prve stopnje pomeni⁵ , da morata tožnika nerazdelno tožencu plačati 575,22 EUR njegovih pravdnih stroškov.

13Odločitev o stroških pritožbenega in revizijskega postopka temelji na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 154. člena ZPP, pa tudi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožnika sta s pritožbo uspela za 7,6 % izpodbijane vrednosti, kar pomeni, da jima je toženec glede na v stroškovniku priglašene stroške (l. št. 267) dolžan povrniti 489,78 EUR. Vrednost izpodbijanega dela z revizijo znaša 822,40 EUR, kar pomeni, da je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov za sestavo revizije, stroškov za zastopanje dveh strank, materialnih stroškov in stroškov DDV v višini 202,9 EUR, stroškov postopka z dopuščeno revizijo v višini 105,15 EUR in stroškov plačila sodnih taks v višini 136,00 EUR, pri čemer revizijsko sodišče izpostavlja, da je sodna taksa za pravno sredstvo odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija⁶ (peti odstavek 18. člena Zakona o sodnih taksah).

¹ "Kdor je imel izdatke zaradi preživljanja kake osebe, sme s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni."
² "Polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti."
³ Glej sodbo VS RS II Ips 283/2009 z dne 17. 9. 2009.
⁴ Sodba VS RS II Ips 103/2007 z dne 12. 4. 2007: Za zastaranje verzijske terjatve velja splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
⁵ Glej točko 36. in 37. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje (stroški tožnikov znašajo 3.021,37 EUR, stroški toženca pa 1.192,14 EUR).
⁶ Glej sklep VS RS II DoR 309/2011z dne 5. 10. 2011.