UPRS Sodba I U 50/2016-12

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1S sklepom Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (v nadaljevanju: prvostopenjski organ ali natečajna komisija) z dne 27. 10. 2015 je bilo odločeno, da se tožnica tudi v ponovnem postopku ne izbere za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta Višji svetovalec II, šifra DM 459, v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, v Uradu za splošne zadeve in informacijsko podporo, v Službi za splošne in kadrovske zadeve (v nadaljevanju: Višji svetovalec II) (1. točka izreka) ter da se zavrne zahtevek za povrnitev stroškov postopka v zvezi s pritožbo na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) zoper sklep o neizbiri št. 1100-462015/102 z dne 27. 8. 2015 (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je bil sklep izdan v ponovljenem postopku, saj je prvostopenjski organ na podlagi sklepa drugostopenjskega organa št. 1100-46/2015-113 (pravilno: 10051-427/2015/4 - opomba sodišča) z dne 23. 9. 2015 (v nadaljevanju: sklep z dne 23. 9. 2015) ponovil tretjo fazo izbirnega postopka - ustni razgovor s kandidati. Na ustni razgovor v ponovljenem postopku se je uvrstilo 7 kandidatov, ki so že v predhodnem postopku v prvem krogu preverjanja s pisnim preizkusom dosegli vsaj 11 točk od skupno 20 možnih. Tožnica je s pisnim preizkusom prejela 15,5 točk, s čimer se je uvrstila v nadaljnji izbirni postopek. V ponovljeni tretji fazi izbirnega postopka - na ustnem razgovoru se je ponovno preverjalo strokovno usposobljenost kandidatov na podlagi razgovora, in sicer tako da so kandidati odgovarjali na pet vprašanj. Odgovore so točkovali člani natečajne komisije posamično, nato so se točke vseh seštele tako, da je bilo skupaj možnih 50 točk. Drugega kroga izbirnega postopka se je tožnica udeležila skupaj s pooblaščencem, pri čemer sta izjavila, da na zastavljena vprašanja ne bo odgovarjala, zato je tožnica v drugem krogu prejela 0 točk. Ker je tožnica skupno prejela 15,5 točk, izbrana kandidatka pa 59,3 točk, doseženo število točk tožnice ni zadostovalo za zasedbo uradniškega delovnega mesta Višji svetovalec II. Z izpodbijanim sklepom je bil tožnici zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov zavrnjen na podlagi prvega odstavka 114. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj tožnica kljub temu, da je s pritožbo zoper sklep o neizbiri z dne 27. 8. 2015 uspela, v ponovljenem postopku ni bila izbrana za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta (njen zahtevek je bil po temelju zavrnjen).

2Tožničino pritožbo zoper navedeno odločbo je drugostopenjski organ s sklepom št. 10051-527/2015/3 z dne 25. 11. 2015 kot neutemeljeno zavrnil in odločil, da stroški, ki so nastali med postopkom oziroma v zvezi z njim, gredo v breme tožnice. V obrazložitvi povzame svojo odločitev iz predhodnega postopka in navede, da je v ponovljenem postopku prvostopenjski organ ravnal v skladu z napotilom iz sklepa z dne 23. 9. 2015 in ni z ničemer kršil tretjega odstavka 251. člena ZUP oziroma materialnih določb Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), to je, da je realiziral odločitev drugostopenjskega organa tako, da je v celoti ponovno izvedel tretjo fazo izbirnega postopka, v skladu s svojo diskrecijsko pravico postavil nova merila in na razgovor ponovno povabil vse kandidate, ki so na pisnem delu prejeli 11 točk ali več oziroma, ki so se tudi prvotno uvrstili v tretjo fazo izbirnega postopka. V zvezi s slednjim je tudi pojasnil, da je izvedba natečajnega postopka v pristojnosti prvostopenjskega organa, ki je z izvedenim postopkom vsem kandidatom nedvoumno zagotovil enakopravno dostopnost do razpisanega delovnega mesta, saj je ponovno povabil tudi kandidate z že dokončnimi in pravnomočnimi sklepi o izbiri in vse ponovno ocenil. Ugotovil je tudi, da je bila tožnica v ponovljeni tretji fazi izbirnega postopka pravilno vabljena na razgovor in da je imela, tako kot vsi ostali kandidati, ponovno priložnost, da sodeluje v postopku in izkaže svojo strokovno usposobljenost. Nadalje je ugotovil, da je bila tožnica pred opravo ponovnega razgovora seznanjena, da bo ponovljena celotna tretja faza natečajnega postopka, ob tem pa ji prvostopenjski organ dodatnih pojasnil ni bil dolžan dati, ne glede na to, da je s svojo pritožbo uspela. Prepričanje, da bi bila v primeru, ko bi prvostopenjski organ upošteval točke iz prvega razgovora, prav ona strokovno najbolj usposobljena, ocenjuje kot domnevo, saj je v pristojnosti natečajne komisije, da določi merila, kriterije in metode izbirnega postopka. Merila morajo namreč odražati dejanske potrebe delovnega procesa in ne smejo biti diskriminatorna, česar pa tožnica v konkretni zadevi niti ni zatrjevala. Drugostopenjski organ je tudi ugotovil, da tožnica v pritožbi ni navedla, kako je kasnejša vročitev sklepa z dne 23. 9. 2015 posegla v njen pravni interes, glede na to, da sta ji bila pravilno vročena tako sklep z dne 23. 9. 2015 kot tudi vabilo na razgovor, ter da vročitev ni bistveno vplivala na postopek, ki je predmet tega postopka.

3Tožnica se z navedenim sklepom ne strinja in ga s tožbo izpodbija ter zahteva ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega sklepa, da se izpodbijani sklep odpravi ter zadeva vrne toženki v ponovni postopek. Hkrati postavlja tudi zahtevek, da se po nadzorstveni pravici odpravi tudi sklep o izbiri izbrane kandidatke ter da se toženki naloži povrnitev stroškov tega upravnega spora. V tožbi toženki očita, da izbirnega postopka ni izvedla na transparenten način in da ga je izpeljala v očitnem nasprotju s predpisi in vnaprej postavljenimi postopki in merili, zaradi česar je izpodbijan sklep nezakonit, posledično pa je nezakonit tudi sklep o izbiri izbrane kandidatke. Ob odpravi izpodbijanega sklepa bi moralo sodišče toženki naložiti, da opravi izbor med prijavljenimi kandidati (oziroma le še preostalima dvema kandidatoma) v skladu z napotilom, kot izhaja iz sklepa drugostopenjskega organa z dne 23. 9. 2015, to je tako, da ponovno ovrednoti delovne izkušnje obeh kandidatk ter ju na novo razumno in utemeljeno oceni, na podlagi tako popravljene ocene pa opravi tudi izbiro kandidatke. Navaja, da so bili v dne 18. 5. 2015 objavljeni javni objavi za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta Višji svetovalec II določeni pogoji, ki jih mora kandidat za zasedbo delovnega mesta izpolnjevati, hkrati pa je bilo v javni objavi navedeno, da so zaželene izkušnje iz poznavanja splošno kadrovskega področja ter poznavanje zakonodaje ter evropske kohezijske politike. V nadaljevanju obširno opiše in pojasni sporna ravnanja, ki so bila odločilna tako za prvostopenjsko kot tudi drugostopenjsko odločitev, in sicer, da jo je prvostopenjski organ že v predhodnem postopku obravnaval izrazito neenakopravno, ob tem pa tudi ni upošteval njenih delovnih izkušenj, zato se je zoper v predhodnem postopku izdani sklep o neizbiri, kot tudi zoper sklep o izbiri, pritožila in s pritožbo uspela. Pritožila se je predvsem glede napačne ocene odgovora na peto vprašanje, to je področja delovnih izkušenj. Povzame in analizira tudi odločitev ter obrazložitev drugostopenjskega organa glede v prvem postopku podane pritožbe, in sicer v zvezi s tem navede, da z drugostopenjskim sklepom ni bilo odločeno, da se tretja faza izbirnega postopka razveljavi, ampak je bilo odločeno, da se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. S to odločbo ni bilo poseženo v sklepe o neizbiri ostalih kandidatov, zaradi česar so sklepi o neizbiri ostalih kandidatov postali dokončni in pravnomočni. V ponovnem postopku bi torej moral prvostopenjski organ zgolj na novo ovrednotiti odgovore izbrane kandidatke in tožnice na peto vprašanje in opraviti ponovni izračun po vseh petih vprašanjih ustnega razgovora s seštevkom točk iz pisnega dela, po tako izvedenem ponovnem vrednotenju in na podlagi novega seštevka pa bi moral izdati nova sklepa tožnici in izbrani kandidatki. Prvostopenjski organ v ponovnem postopku sklepu z dne 23. 9. 2015 ni sledil, pač pa je izpeljal nek nov, nejasen, nedefiniran, predvsem pa nezakonit postopek, ter odločil, da se tožnica ne izbere. Ob tem je prezrl, da je tožnica v postopku sodelovala in v celoti opravila vsa razpisna in najavljena dejanja v tem postopku. Neupoštevanje pritožbene instance in njene odločitve za tožnico pomeni najmanj kršitev ustavne pravice do pravnega sredstva, pa tudi enakosti pred zakonom, saj je prvostopenjski organ kandidatom, za katere se je izbirni postopek pravnomočno in dokončno zaključil, dal nezakonito možnost "popravnega izpita", prav tako pa je tudi prvotno izbrani kandidatki dal možnost, da svoj prvotni "vtis" v ponovnem razgovoru popravi. Izpodbijan sklep temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Izbirnega postopka se je ves čas udeleževala in tudi odgovarjala na vprašanja, zato je v izpodbijanem sklepu podana navedba, da je v drugem krogu prejela 0 točk, neresnična in v nasprotju z dejstvi. Tožnica je v tretji fazi namreč prejela 41 točk. Organ je po prejemu sklepa z dne 23. 9. 2015 storil tudi vrsto procesnih napak. Namesto, da bi ji najprej vročil sklep z dne 23. 9. 2015 (slednji ji je bil vročen šele 6. 10. 2015), jo je z vabilom z dne 1. 10. 2015 povabil na ponovni razgovor v izbirnem postopku. Zaradi takšnega postopanja je tožnica organ opozorila na nezakonito ravnanje, kot tudi izrazila začudenje nad vabilom na razgovor. Opozorila je tudi, da ne obstaja noben sklep ali drugačna odločitev, ki bi tretjo fazo izbirnega postopka razveljavila na način, da je potrebno ponovno opraviti vse razgovore. Organ na opozorila ni reagiral, tožnici pa tudi ni pojasnil, kakšen postopek vodi, in zakaj njo in ostale na razpis prijavljene kandidate ponovno vabi na razgovor. Kljub nejasnemu stanju in povsem netransparentnemu postopku se je tožnica na razgovor dne 19. 10. 2015 zglasila. Na njem je jasno povedala, da je pripravljena odgovarjati na neka nova vprašanja, ko ji bo organ pojasnil, zakaj je vabljena in kakšen postopek sploh vodi. Organ je takšno pojasnilo zavračal, zato je mnenja, da je zapis v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je kandidatka izjavila, da na zastavljena vprašanja ne bo odgovarjala, najmanj nekorekten. Vprašanja ji sploh niso bila postavljena, še več, ni ji bilo niti pojasnjeno, zakaj je vabljena in v kakšnem smislu bo dobila vprašanja. V tožbi glede odločitve drugostopenjskega organa navede, da je tudi drugostopenjski organ (sicer v drugi sestavi) v procesu odločanja o pritožbi zoper izpodbijani sklep povsem prezrl in drugače tolmačil svojo prvotno odločitev iz sklepa z dne 23. 9. 2015 in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Ob tem je tudi ugotovil, da je prvostopenjski organ realiziral njegovo odločitev tako, da je v celoti ponovno izvedel tretjo fazo izbirnega postopka ter v skladu s svojo diskrecijsko pravico postavil nova merila in na razgovor ponovno povabil vse kandidate, ki so na pisnem delu prejeli 11 točk ali več oziroma, ki so se tudi prvotno uvrstili v tretjo fazo izbirnega postopka. Glede trditve, da je izvedba natečajnega postopka v pristojnosti natečajne komisije, ki je na ta način vsem kandidatom zagotovila enakopravno dostopnost do razpisanega delovnega mesta, pri čemer naj bi pravilnost postopka izhajala iz dejstva, da je ponovno povabila tudi kandidate z že dokončnimi in pravnomočnimi sklepi o izbiri, meni, da je nerazumna in kaže na popolno samovoljo in napačno razumevanje diskrecijske pravice organa. Drugostopenjskemu organu očita tudi, da se ni opredelil do pritožbenih navedb o netransparenstnosti postopka, da sploh ni jasnih pravil, po katerih je bil postopek izveden, in da so ji bile pri tem kršene pravice, kot tudi ne do očitane kršitve ustavne pravice do pravnega sredstva.

4Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

5Tožnica v pripravljalni vlogi nasprotuje v odgovoru na tožbo podani trditvi, da je bilo s sklepom z dne 23. 9. 2015 organu prve stopnje naloženo, da ponovno izvede tretjo fazo izbirnega postopka javnega natečaja.

6Toženka v odgovoru na tožničino pripravljalno vlogo ponavlja dosedanje navedbe, glede domnevne kršitve ustavne pravice do pravnega sredstva pa še dodatno navaja, da je tožnica dvakrat, od tega enkrat uspešno, uveljavljala pravno sredstvo pritožbe na komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja, kakor tudi pravico do upravnega spora, in da tako o odreku oziroma kršitvi njene pravice do pravnega sredstva v tem primeru ne more biti govora.

7Tožba ni utemeljena.

8V obravnavani zadevi gre za izbirni postopek za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta Višji svetovalec II, to je za postopek, ki je urejen v ZJU in ki se opravi s kandidati, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo natečajne pogoje. Izbira kandidata se opravi v izbirnem postopku, v katerem se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu, pri čemer pa se lahko izbirni postopek opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki (61. člen ZJU). Izbere se kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto (prvi odstavek 62. člen ZJU). O izbiri oziroma neizbiri se vsakemu kandidatu, ki je sodeloval v izbirnem postopku, izda in vroči sklep (prvi odstavek 63. člena ZJU).

9Na podlagi tožbenih navedb sodišče ugotavlja, da je v konkretni zadevi sporno, ali je prvostopenjski organ v ponovljenem postopku, s tem ko je v celoti ponovil tretjo fazo izbirnega postopka in izbranega kandidata izbral na podlagi v predhodnem postopku doseženih točk pisnega preizkusa ter točk, ki so jih kandidati dosegli v ponovljeni tretji fazi izbirnega postopka, in ne (tudi) točk, ki so jih kandidati dosegli na predhodnem ustnem razgovoru, kršil pravila izbirnega postopka in s tem tudi presegel napotilo, ki mu je bilo dano v drugostopenjski odločbi z dne 23. 9. 2015 ter s tem tudi diskrecijsko pravico, ki jo ima kot organ, kateremu je bila zaupana izbira najustreznejšega oziroma strokovno najbolj usposobljenega kandidata za razpisano prosto uradniško delovno mesto. Sporno je tudi, ali je bila tožnici v ponovljenem postopku pred prvostopenjskim organom oziroma toženko kakorkoli kršena ustavna pravica do pravnega sredstva in ali je bila tožnica res obravnavana izrazito neenakopravno v razmerju do drugih kandidatov, s čimer ji je bila kršena enakost pred zakonom.

10Javni natečaj je objavila Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, izvedla pa ga je natečajna komisija, ki jo je s sklepom imenovala pristojna ministrica. Iz listin predloženega upravnega spisa izhaja, da so bili pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, navedeni v razpisu. Iz listin nadalje izhaja, da izkušnje iz poznavanja splošno - kadrovskega področja in zakonodaje ter poznavanje Evropske kohezijske politike niso bile navedene kot pogoj, ampak so bile te izkušnje in poznavanje področja navedene kot zaželene. Natečajna komisija je strokovno usposobljenost kandidatov presojala skozi več faz, tako da so se kandidati postopoma izločali in sicer na podlagi pregleda dokumentacije, pisnega preverjanja usposobljenosti kandidatov in razgovorov, za kar je imela natečajna komisija podlago v drugem odstavku 61. člena ZJU oz. tretjem odstavku 22. člena Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih. Po izvedbi vseh faz postopka je natečajna komisija na podlagi doseženega seštevka točk v vseh fazah postopka ugotovila, da tožnica ni dosegla najvišjega števila točk, zato je bil tožnici dne 27. 8. 2015 izdan sklep o neizbiri, zoper katerega se je pritožila in s pritožbo uspela. Drugostopenjski organ je s sklepom z dne 23. 9. 2015 pritožbi ugodil in sklep o neizbiri z dne 27. 8. 2015 odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, in sicer v tretjo fazo izbirnega postopka. S sklepom z dne 23. 9. 2015 je drugostopenjski organ po nadzorstveni pravici razveljavil tudi sklep o izbiri izbrane kandidatke.

11V ponovljenem postopku je, po oceni sodišča, prvostopenjski organ pravilno izvedel tretjo fazo postopka, saj je v predhodnem postopku, to je s sklepom z dne 23. 9. 2015, drugostopenjski organ sklep o neizbiri tožnice odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, in sicer v tretjo fazo izbirnega postopka, z napotilom, da mora prvostopenjski organ ponovno tretjo fazo izbirnega postopka javnega natečaja izvesti (in ne zgolj dopolniti - opomba sodišča) tako, da bo natečajna komisija vse (in ne zgolj nekatere - opomba sodišča) kandidate ocenila v skladu z naprej postavljenimi merili oziroma tako, da njena odločitev ne bo očitno nerazumna. Napotek je bil podan v okviru dolžnosti, ki jo ima drugostopenjski organ na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP v primeru, da odloči, da izpodbijan akt odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Iz navedenega torej izhaja, da je v ponovnem postopku prvostopenjski organ v celoti sledil napotkom drugostopenjskega organa iz sklepa z dne 23. 9. 2015, kot tudi določbam ZJU, v obsegu svoje diskrecijske pravice pa je tretjo fazo izbirnega postopka izvedel tako, da je kandidate ponovno povabil na ustne razgovore in jim na podlagi meril, ki jih je predhodno oblikoval, postavil 5 novih vprašanj. Posledično ni moč pritrditi tožnici, da je bil postopek, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep, izveden brez pravne podlage in v nasprotju z drugostopenjskim sklepom z dne 23. 9. 2015.

12Ne glede na napotek iz drugostopenjskega sklepa z dne 23. 9. 2015 je sodišče mnenja, da je za presojo utemeljenosti tožničine tožbe ter tudi za oceno pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa relevantno zgolj, ali je organ postopek v zvezi s tožnico v ponovljenem postopku pravilno in korektno vodil, ali so bile pri tem upoštevane vse relevantne materialne določbe in ali je tožnica v pravilno izvedenem ponovljenem postopku, v razmerju do izbrane kandidatke, dosegla večje število točk. Morebitne nepravilnosti do drugih kandidatov, ki na javnem natečaju niso uspeli (in katerih prvi sklepi o neizbiri so bili dokončni), za presojo izpodbijanega akta niso relevantne, saj zaradi njih (četudi bi bile utemeljene) tožnica ne more biti postavljena v ugodnejši položaj in posledično uspeti s tožbo zoper izpodbijan sklepi (že iz tega razloga jih sodišče ne presoja, ker jih ne ocenjuje za bistvene - torej take, ki bi v smislu 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko vplivali na izpodbijano odločitev). Iz upravnega spisa tudi izhaja, da je bila tudi v ponovnem postopku kot najustreznejša kandidatka izbrana ista kandidatka, kot je bila že predhodno izbrana.

13Sodišče kot pravilnemu, glede na izrek sklepa z dne 23. 9. 2015, pritrjuje postopanju prvostopenjskega organa, da upošteva iz tretje faze izbirnega postopka zgolj točke, ki so jih kandidati (torej tudi tožnica) dosegli v ponovljeni tretji fazi. Glede na izveden postopek, na katerega je prvostopenjski organ napotil drugostopenjski organ v sklepu z dne 23. 9. 2015, to je da je na ponovni ustni razgovor povabil vse kandidate, ki so bili na podlagi zadostnega števila točk na pisnem preizkusu uvrščeni v tretjo fazo izbirnega postopka (ustni razgovor), je organ, tudi po oceni sodišča, v celoti sledil tudi načelu enakopravnega obravnavanja vseh kandidatov. Ob upoštevanju navedenega sodišče ne more pritrditi tožničinim navedbam, da prvostopenjski organ v ponovnem postopku sklepu z dne 23. 9. 2015 ni sledil in da je izpeljal nek nov, nejasen, nedefiniran predvsem pa nezakonit postopek, v katerem tudi ni upošteval njenih delovnih izkušenj. Sodišče pa tudi ne more oceniti, da bi bila odločitev drugostopenjskega organa (sklep z dne 23. 9. 2015) nezakonita v smislu neupoštevanja ZJU oziroma javnega natečaja za zasedbo delovnega mesta, oziroma sprejeta mimo pooblastila, ki ga ima drugostopenjski organ v drugem odstavku 274. člena in 251. člena ZUP, kar bi posledično lahko vplivalo na izpodbijani sklep.

14Sodišče pritrjuje toženki tudi glede pojasnil, da tožnica, s tem ko je uspela v pritožbenem postopku zoper v predhodnem postopku izdan sklep o neizbiri, ni bila v privilegiranem položaju v postopku javnega natečaja, temveč ji je bilo zgolj omogočeno, da enakopravno z drugimi kandidati in pod enakimi pogoji pridobi novo priložnost izkazati svojo strokovno usposobljenost. Pravica do sodnega varstva stranki namreč ne zagotavlja, da se z vložitvijo pravnega sredstva njegovi zahtevi ugodi oziroma da se stranko postavi v privilegiran položaj v razmerju do ostalih strank, ampak pomeni zgolj pravico, da se odločitev, s katero se stranka ne strinja, ponovno presoja s strani nadrejenega organa. Posledično tožnica ni bila upravičena, da bi sodelovanje v ponovljeni tretji fazi pogojevala z dodatnimi pojasnili natečajne komisije oziroma zahtevala, da se upoštevajo njene že pridobljene točke na podlagi meril iz prvega postopka. Že s tem, ko je bil tožnici vročen drugostopenjski sklep z dne 23. 9. 2015, vabilo na ponovi ustni razgovor, kot tudi s posredovanjem pojasnila št. 1100-46/2015/119, ki ga je prvostopenjski organ tožnici posredoval dne 9. 10. 2015, in v katerem je tožnici pojasnil, da se bo na podlagi sklepa z dne 23. 9. 2015 tretja faza izbirnega postopka opravila ponovno in da so bila vabila na ustni razgovor (tretjo fazo izbirnega postopka) poslana vsem kandidatom, ki so sodelovali v razveljavljeni tretji fazi izbirnega postopka, so po oceni sodišča bila tožnici dana vsa potrebna pojasnila, da bi tožnica brez dodatnega pogojevanja, enako kot izbrana kandidatka ter tudi ostali kandidati, lahko odgovarjala na v ponovljeni tretji fazi izbirnega postopka postavljena vprašanja. V zvezi s tem je pritrditi tudi pojasnilu toženke, da se z vključitvijo v natečajni postopek vsi kandidati prostovoljno podvržejo merilom in metodam natečajne komisije, ki so bili v konkretnem primeru v skladu z veljavnimi predpisi.

15Glede na to, da sodišče meni, da je imela natečajna komisija po odločitvi drugostopenjskega organa (sklepu z dne 23. 9. 2015) podlago za ponovno izvedbo celotne tretje faze, vključno z razgovori, sodišče pritrjuje tudi odločitvi organa, da je tožnici zaradi neodgovarjanja na vprašanja v tej fazi izbirnega postopka od možnih 50 točk dodelila 0 točk. Po presoji sodišča iz podatkov spisa sicer izhaja, da ima tožnica delovne izkušnje tudi iz splošno kadrovskega področja, poznavanja zakonodaje ter poznavanja evropske kohezijske politike, vendar pa v zvezi s tem tudi soglaša, da na predhodnem ustnem razgovoru podanih odgovorov ni bilo mogoče upoštevati v ponovljenem delu izbirnega postopka, glede na obe točki izreka sklepa z dne 23. 9. 2015. Na ponovnem razgovoru (ponovljeni tretji fazi) kjer bi lahko izkazala tudi izkušnje s tega področja pa tožnica ni aktivno sodelovala (ni želela odgovarjati). Tožnica je zato v tej fazi izbirnega postopka upravičeno dobila 0 točk. Kot sta tožnici pojasnila že oba upravna organa, je imela tožnica, enako kot tudi izbrana kandidata, v ponovljeni tretji fazi izbirnega postopka možnost, da natečajni komisiji izkaže svojo ustreznost, kar ni izkoristila. Ob že navedenem stališču, da je imel prvostopenjski organ podlago, da izvede celotno tretjo fazo postopka ponovno in tudi na novo določi merila, tožnica zato ne more ugovarjati skupnemu številu točk, doseženemu v postopku.

16Pravilna je zato odločitev, da se izbere kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za razpisano uradniško delovno mesto, in sicer kandidat, ki je ob izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev dosegel najvišji seštevek točk iz pisnega preizkusa in ustnega razgovora skupaj, to pa je izbrana kandidatka in ne tožnica. Zaključku, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, da je tožnica v izbirnem postopku prejela skupno 15,5 točk, da pa doseženo število točk ni zadostovalo za zasedbo razpisanega uradniškega delovnega mesta, saj je izbrana kandidatka dosegla 59,3 točk, ni mogoče očitati nerazumnosti ali arbitrarnosti.

17Sodišče poudarja, da se za delovno mesto, za katero je objavljen javni natečaj, v skladu z določbo 62. člena ZJU izbere tisti kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto. Strokovna usposobljenost pa pomeni strokovno znanje in tudi osebne sposobnosti za opravljanje dela, kot to izhaja iz 15. točke 6. člena ZJU. Skladno z upravno sodno prakso v tovrstnih zadevah je sodna presoja zakonitosti glede pogojev oz. kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna. Tudi v postopku kadrovanja oz. ocenjevanja primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje je namreč potrebno, zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja upravnega sistema, natečajni komisiji prepustiti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je postopek v predmetni zadevi tekel v skladu s predpisanim postopkom. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je organ v predmetni zadevi postopal v skladu z določbami ZJU in Uredbe in da ni prišlo do kršitev. Upoštevaje določbe ZJU in Uredbe je bil pravilno izpeljan izbirni postopek in izbran tisti kandidat, ki se je po oceni pristojnega organa izkazal za najbolj strokovno usposobljenega za zasedbo prostega delovnega mesta.

18Na pravilnost izpodbijane odločitve pa ne vplivajo niti s strani tožnice podane navedbe, da ji je bilo vabilo na ponovni razgovor vročeno dne 1. 10. 2015, sklep z dne 23. 9. 2015 pa ji je bil vročen šele 6. 10. 2015. V zvezi s tem sodišče sicer ugotavlja, da so bila pisanja tožnici vročena res v neobičajnem vrstnem redu, kar pa na samo pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu, kot tudi sam postopek ne vpliva. Nesporno je namreč, da je tožnica vabilo na ponovljen ustni razgovor dne 19. 10. 2015 pravočasno prejela, da se je ustnega razgovora udeležila ter da je pred ustnim razgovorom prejela tudi sklep z dne 23. 9. 2015 (vročen 6. 10. 2015), tako da ji je bilo pred ustnim razgovorom stanje postopka, v katerega z ustnim razgovorom vstopa, obrazloženo in je imela tudi dovolj časa, da se nanj pripravi.

19Sodišče kot neutemeljene zavrača tudi tožničine navedbe, da je bil izbirni postopek do nje diskriminatoren, ker so v ponovljeni tretji fazi izbirnega postopka sodelovali tudi ostali kandidati. Načelo enakosti oziroma načelo enakopravne obravnave pomeni splošno prepoved samovolje in arbitrarnega obravnavanja ter predstavlja univerzalno prepoved diskriminacije. Vendar v tem upravnem sporu podane tožničine navedbe ne utemeljujejo domneve, da je bila z dejanji toženke kršena omenjena prepoved. Dejstvo, da tožnica ni bila izbrana za razpisano delovno mesto, po presoji sodišča še ne pomeni, da je bila neenakopravno obravnavana oziroma diskriminirana, niti da je odločitev toženke nerazumna (razlogi zaradi katerih sodišče zavrača ugovor o diskriminatornosti izhajajo tudi iz 12. odstavka te sodbe). Toženka je tožničino strokovno usposobljenost oziroma primernost za razpisani položaj presojala na podlagi dejanskega stanja konkretnega postopka ter je svojo odločitev tudi argumentirala, tako da jo je mogoče preizkusiti in ji očitne nerazumnosti ni mogoče očitati. Pri tem sodišče izpostavlja, da je kandidat tisti, ki mora komisijo s predloženo dokumentacijo in na opravljenem razgovoru prepričati o svoji primernosti za razpisani položaj.

20Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

21Sodišče je odločalo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojani že v postopku izdaje izpodbijanega akta (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

22Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.