63. člen ZJU-B

Tožnici je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, na kateri sta bili zaslišani stranki in priča, vročen že po izpodbijani sodbi, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP. Vendar pa ta kršitev na pravilnost in zakonitost same odločitve ni vplivala. Tožnica je namreč imela ne glede na kasnejšo vročitev skladno s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP možnost, da v petih dneh od vročitve prepisa ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa, česar pa ni storila. Delodajalec ima ob upoštevanju zakonske prepovedi diskriminacije pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi (24. člen v zvezi s 6. členom ZDR-1). Zaslišanje stranke je tudi dokaz (257. člen ZPP), ki je tako kot ostali dokazi podvržen dokazni presoji sodišča (8. člen ZPP). Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje izpovedi direktorice ne bi smelo šteti kot verodostojne, ker je bila ta zaslišana kot stranka. Drugih razlogov, zakaj naj njena izpoved ne bi bila verodostojna, pa pritožba ne navaja.

Državni organ, ki razpiše javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto, je po določbi 63. člena ZJU dolžan neizbranemu kandidatu zgolj pojasniti razloge, zakaj ni bil izbran, ne pa tudi, kdo je bil izbrani kandidat. Tožnica tega, da bi bila v izbirnem postopku obravnavana neenako glede na druge prijavljene kandidate ne zatrjuje, v izpodbijani odločbi pa ji je bil pojasnjen potek postopka, merila, ki so bila upoštevana pri ocenjevanju prijavljenih kandidatov ter razlogi, zaradi katerih ni bila izbrana. Zgolj dejstvo, da je tožnica izpolnjevala vse formalne pogoje za razpisano delovno mesto, torej še ni razlog, da bi bila na tako delovno mesto tudi izbrana.

V ponovljenem postopku je, po oceni sodišča, prvostopenjski organ pravilno izvedel tretjo fazo postopka, saj je v predhodnem postopku, to je s sklepom z dne 23. 9. 2015, drugostopenjski organ sklep o neizbiri tožnice odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, in sicer v tretjo fazo izbirnega postopka, z napotilom, da mora prvostopenjski organ ponovno tretjo fazo izbirnega postopka javnega natečaja izvesti (in ne zgolj dopolniti - opomba sodišča) tako, da bo natečajna komisija vse (in ne zgolj nekatere - opomba sodišča) kandidate ocenila v skladu z naprej postavljenimi merili oziroma tako, da njena odločitev ne bo očitno nerazumna.

Tožnica razlogov, ki bi se nanašali na nepravilno sestavo natečajne komisije, ki je (dejansko) izvajala izbirni postopek, v tožbi ne navaja, niti ne navaja razlogov, ki bi zahtevali izločitev katerega izmed članov posebne natečajne komisije. Sodišče v zvezi s tem tožbenim ugovorom pojasnjuje tudi, da je spoštovanju določb ZUP, tudi tistih, ki se nanašajo na morebitne razloge za izločitev, med drugim namenjena transparentnost postopka imenovanja članov komisije, ki se izkazuje v javni objavi vseh podatkov. Spremembo sestave natečajne komisije pa kandidatom omogočajo tudi določbe Poslovnika o delu posebnih natečajnih komisij z dne 13. 10. 2014. Prekinitev razgovora oziroma nadaljevanje razgovora s tožnico, po tem, ko je ugotovila, da ne izpolnjuje enega izmed 6 elementov po standardih strokovne usposobljenosti in je ocenjena z oceno neustrezno, ne pomeni take kršitve postopka, ki bi vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Posebna natečajna komisija svojo strokovno presojo, kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj, oprla na Standarde strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradn

Iz upravnih spisov izhaja, da je izbrani kandidat dosegel na pisnem delu največje število točk. Zato je bil utemeljeno opravljen z njim tudi ustni razgovor. Ker je tudi na razgovoru dosegel največ točk, je bil skladno z 62. členom ZJU kot strokovno najbolj usposobljen za razpisano delovno mesto tudi utemeljeno izbran.

Ker je bil tožnik imenovan v naziv z odločbo, ki je v smislu določb ZJU akt upravnega odločanja, ima enak značaj tudi akt tožene stranke, s katerim je bila navedena odločba razveljavljena in ki je predmet tega spora.

Župan je pred izbiro imenoval natečajno komisijo za izvedbo izbirnega postopka, ki je, po merilih izbirnega postopka, preverila strokovno usposobljenost kandidatov na podlagi ustnega razgovora. Po tako opravljeni presoji strokovne usposobljenosti s strani natečajne komisije je župan izbral kandidatko, ki se je v izbirnem postopku izkazala kot najbolj strokovno usposobljena, glede na to, da je pri ustnem razgovoru dosegla maksimalno število točk.

Zakonodajalec sodno varstvo tudi v primeru, če je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, omejuje na pravico do odškodnine, razveljavitev sklepa o izbiri, akta o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi ter ponovitev izbirnega postopka, ne predvideva pa sodnega varstva prek razveljavitve javnega razpisa. Določila splošnega upravnega postopka (ZUP) se (smiselno) uporabljajo ne samo za postopek javnega natečaja (1. odstavek 60. člena ZJU), ampak tudi za postopek (ne)izbire med kandidati (2. odstavek 65. člena ZJU). Po določilu 1. odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev obsegati ugotovljeno dejansko stanje z dokazi (2. točka), razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka), in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka).

Ureditev pravnih sredstev v ZJU zoper odločitve pristojnih organov v postopku izbire in imenovanja kandidata za razpisano delovno mesto je na specifičen način predpisana možnost uresničevanja ustavne pravice do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji. Zoper odločbo oziroma sklep posebne natečajne komisije ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, v katerem lahko neizbrani kandidat vloži tožbo iz razlogov, taksativno navedenih v 1., 2. in 4. točki 1. odstavka 65. člena ZJU, pa tudi v primeru, če je natečajna komisija ugotovila, da kandidat po strokovni usposobljenosti ni primeren za položaj, sam pa meni, da je. Ta razlog uveljavlja tožnik s tem, da kot neutemeljene ocenjuje navedbe tožene stranke o njegovem neustreznem poznavanju problematike področja. Izpodbijani akt v tem delu ni ustrezno obrazložen v skladu z določbo 1. odstavka 214. člena ZUP, zlasti glede na podatke in listine v predloženem upravnem spisu, ki se nanašajo na skupno časovno dolžino tožnikovega preteklega službovanja na delovnih mestih, ki so razvidna iz tožnikovega življenjepisa in fotokopije delovne knjižice. V obrazložitvi manjka del, v katerem so po vsebini s smiselno uporabo določil 214. člena ZUP ut

Ker je sodišče prve stopnje odpravilo odločbo župana o razrešitvi direktorja občinske uprave, ta pa je namesto ponovnega odločanja o morebitni ponovni razrešitvi direktorja objavil javni natečaj za zasedbo mesto direktorja, so podani pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero se je zadržalo izbiro kandidata po javnem natečaju.