Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2)

(1)Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb.

(2)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) št. 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 73), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, in spremembi Direktive (EU) 2015/849 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1113/EU).

(3)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ (UL L št. 186 z dne 11. 7. 2019, str. 122; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/1153/EU) glede izmenjave finančnih analiz in finančnih informacij med pristojnimi organi iz drugega odstavka 3. člena Direktive 2019/1153/EU, finančnimi obveščevalnimi enotami drugih držav članic, Europolom in uradom.

(4)S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005 (UL L št. 284 z dne 12. 11. 2018, str. 6; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1672/EU), ter določa obveznost prijave čezmejnih prenosov gotovine med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami Unije, ukrepe pristojnega organa ter sankcije v primeru kršitev.

(5)S tem zakonom se v pravnem redu Republike Slovenije delno ureja izvajanje Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L št. 248 z dne 18. 9. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2223 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 glede sodelovanja z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitosti preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 49), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 883/2013/EU).

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu pomenijo:

1.      Pranje denarja je katero koli ravnanje z denarjem ali premoženjem, pridobljenim s kaznivim dejanjem, ki vključuje:

-  zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja;

-  skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja.

2.      Financiranje terorizma je zagotavljanje ali zbiranje oziroma poskus zagotavljanja ali zbiranja denarja ali drugega premoženja zakonitega ali nezakonitega izvora, posredno ali neposredno, z namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali delno uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja ali drugega dejanja, povezanega s terorizmom, ali da ga bo uporabil terorist oziroma teroristka (v nadaljnjem besedilu: terorist) ali teroristična organizacija.

3.      Teroristično dejanje pomeni kaznivo dejanje, določeno v 2. členu Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma (Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma, Uradni list RS-MP, št. 21/04), ter kaznivo dejanje terorizma in kazniva dejanja, povezana s terorizmom, določena v poglavju Kazenskega zakonika, ki določa kazniva dejanja zoper človečnost.

4.      Terorist je fizična oseba, ki:

-  stori ali poskuša storiti teroristično dejanje;

-  je udeležena pri storitvi terorističnega dejanja kot sostorilec, napeljevalec ali pomagač;

-  organizira storitev terorističnega dejanja ali

-  prispeva k terorističnemu dejanju posameznika ali skupine ljudi, ki deluje s skupnim ciljem, če ravna namerno in z namenom prispevati k izvajanju ali nadaljevanju izvajanja terorističnega dejanja ali je seznanjena z namenom posameznika ali skupine, da stori teroristično dejanje.

5.      Teroristična organizacija je katera koli skupina teroristov, ki:

-  stori ali poskuša storiti teroristično dejanje;

-  je udeležena pri storitvi terorističnega dejanja;

-  organizira storitev terorističnega dejanja ali

-  prispeva k terorističnemu dejanju posameznika ali skupine ljudi, ki deluje s skupnim ciljem, če ravna namerno in z namenom prispevati k izvajanju ali nadaljevanju izvajanja terorističnega dejanja ali je seznanjena z namenom posameznika ali skupine, da stori teroristično dejanje.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.      »anonimen elektronski denar« iz 27. člena tega zakona je plačilni instrument, ki zagotavlja anonimnost plačnika in nezmožnost sledenja plačil tako izdajateljem elektronskega denarja kot prejemnikom plačil;

2.      »borznoposredniška družba« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;

3.      »davčna številka« je identifikacijski znak, ki se dodeli davčnemu zavezancu pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja davčni postopek, in zakonu, ki ureja finančno upravo, in se uporablja v zvezi z vsemi davki oziroma za davčne namene davčnega zavezanca; za davčno številko se šteje tudi identifikacijska številka za davčne namene, ki jo uporablja nerezident v državi rezidentstva;

4.      »distribucijska pot« je mreža posameznikov oziroma organizacij, udeleženih v dobavi proizvoda ali storitve končnemu uporabniku;

5.      »druga oseba civilnega prava« je organizirana združba posameznikov, ki združuje ali bo združevala sredstva ali drugo premoženje za določen namen;

6.      »družba za upravljanje« in »družba za upravljanje države članice« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;

7.      »država članica« je država članica Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;

8.      »elektronski denar« pomeni enako kot v 11. točki prvega odstavka 4. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20; v nadaljnjem besedilu: ZPlaSSlED), razen denarne vrednosti, kot je opredeljena v 16. in 17. točki prvega odstavka 3. člena ZPlaSSlED;

9.      »evropski nadzorni organi« so Evropski bančni organ (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/2175/EU), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2010/1093/EU), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48), zadnjič spremenjena z Uredbo 2019/2175/EU, in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L št. 22 z dne 22. 1. 2021, str. 1);

10.   »Evropski bančni organ« je Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo 1093/2010/EU;

11.   »faktoring« je odkup terjatev z regresom ali brez njega;

12.   »fiat valuta« je denarno sredstvo (bankovci, kovanci, knjižni denar in elektronski denar), ki se v državi izdaje priznava kot sredstvo menjave;

13.   »finančna analiza« je rezultat operativne ali strateške analize, ki jo je finančna obveščevalna enota že izvedla pri opravljanju svojih nalog v skladu z Direktivo 2015/849/EU;

14.   »finančne institucije« so zavezanci iz 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 15. točke ter podtočke a) do i) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter subjekti držav članic, ki opravljajo istovrstne storitve kakor zavezanci iz v tej točki navedenih točk prvega odstavka 4. člena tega zakona;

15.   »finančna obveščevalna enota« je osrednji državni organ za sprejemanje in analiziranje sumljivih transakcij in drugih informacij o sumih pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanjih ter o sumih financiranja terorizma in za posredovanje rezultatov analiz pristojnim organom, ustanovljen v državi članici ali tretji državi;

16.   »finančne informacije« so vse informacije ali podatki, kot so podatki o finančnih sredstvih, gibanju sredstev ali finančnih poslovnih odnosih, s katerimi finančna obveščevalna enota že razpolaga za namene preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter učinkovitega boja proti njima;

17.   »forfetiranje« je izvozno financiranje na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom;

18.   »gospodarski subjekt« je gospodarska družba in podjetnik, kot sta opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruga, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja zadruge, ter posameznik oziroma posameznica (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki samostojno opravlja dejavnost, kot je opredeljen v tem zakonu;

19.   »gotovina« so bankovci ali kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo;

20.   »gotovinska transakcija« je vsak sprejem, izročitev ali zamenjava gotovine, pri čemer zavezanec od stranke fizično sprejme gotovino oziroma stranki fizično izroči gotovino v posest in razpolaganje;

21.   »huda kazniva dejanja« so oblike kriminalitete s seznama v prilogi I k Uredbi (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L št. 135 z dne 24. 5. 2016, str. 53), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2018/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o spremembi Uredbe (EU) 2016/794 za namene vzpostavitve Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (UL L št. 236 z dne 19. 9. 2018, str. 72), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/794/EU);

22.   »igre na srečo« pomenijo enako kot v zakonu, ki ureja igre na srečo;

23.   »informacija o dejavnosti stranke, ki je fizična oseba«, je podatek o strankinem osebnem, poklicnem ali drugem podobnem delovanju (zaposlen oziroma zaposlena, upokojenec oziroma upokojenka, študent oziroma študentka, brezposeln oziroma brezposelna itn.) oziroma podatek o aktivnosti stranke (na športnem, kulturno-umetniškem, znanstvenoraziskovalnem, vzgojno-izobraževalnem ali drugem sorodnem področju), ki pomenita ustrezno podlago za sklenitev določenega poslovnega razmerja;

24.   »investicijsko podjetje države članice« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;

25.   »investicijsko podjetje tretje države« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;

26.   »kontokorentni odnos« je korespondenčni odnos med domačimi kreditnimi institucijami ali domačo in tujo kreditno (oziroma drugo podobno) institucijo, ki nastane z odprtjem računa domače kreditne institucije pri domači kreditni instituciji ali tuje kreditne oziroma druge podobne institucije pri domači kreditni instituciji (odprtje računa loro);

27.   »korespondenčni odnos« je dogovor, ki ga domača kreditna ali finančna institucija sklene z domačo ali tujo kreditno, finančno ali drugo podobno institucijo, vključno za opravljanje transakcij z vrednostnimi papirji ali prenosov sredstev;

28.   »kreditne institucije« so zavezanci iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter subjekti držav članic, ki opravljajo istovrstne storitve kakor našteti zavezanci;

29.   »nacionalna ocena tveganja« je obsežen proces prepoznavanja in analize glavnih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma v določeni državi, razvijanja ustreznih ukrepov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi ugotovljenih tveganj ter čim bolj učinkovitega usmerjanja razpoložljivih virov za nadzor, ublažitev oziroma odpravo ugotovljenih tveganj;

30.   »nadrejena odgovorna oseba, ki zaseda položaj višjega vodstva« je član vodstva, ki je dovolj dobro seznanjen z izpostavljenostjo zavezanca tveganju pranja denarja in financiranja terorizma ter je na dovolj visokem položaju, da lahko sprejema odločitve, ki vplivajo na izpostavljenost zavezanca tveganju, in ni nujno, da je član uprave; 30.a »naslov brez gostitelja« pomeni enako kot v 20. točki 3. člena Uredbe 2023/1113/EU;

31.   »navidezna banka« je kreditna ali finančna institucija oziroma druga institucija, ki opravlja istovrstne dejavnosti in je registrirana v državi, v kateri svojih dejavnosti ne opravlja, in ni povezana z učinkovito nadzorovano ali drugače uravnano finančno skupino;

32.   »nepridobitne organizacije« so društva, ustanove, zavodi, verske skupnosti in druge pravne osebe, ki niso ustanovljene z namenom pridobivanja dobička;

33.   »nerezident« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja devizno poslovanje; 33.a »originator« pomeni enako kot v 21. točki 3. člena Uredbe 2023/1113/EU;

34.   »oseba, ki zagotavlja podjetniške ali fiduciarne storitve« je vsaka fizična ali pravna oseba, ki kot svojo poslovno dejavnost opravlja katero izmed naslednjih storitev za tretjo osebo: a)    ustanavlja pravne osebe, b)    opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo direktorja oziroma direktorice (v nadaljnjem besedilu: direktor), poslovodje oziroma poslovodkinje (v nadaljnjem besedilu: poslovodja) ali družbenika oziroma družbenice (v nadaljnjem besedilu: družbenik), pri tem pa ne gre za dejansko opravljanje poslovodne funkcije oziroma oseba ne prevzema poslovnega tveganja v zvezi s kapitalskim vložkom v pravni osebi, v kateri je formalno družbenik, c)    pravni osebi zagotavlja registrirani sedež, poslovni, dopisni ali upravni naslov in druge s tem povezane storitve, č)   opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo skrbnika oziroma skrbnice (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) ustanove, sklada ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema, upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen, pri čemer opredelitev ne zajema skrbnikov investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih skladov in pokojninskih družb, d)    opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo delničarja za račun druge osebe, razen če gre za družbo, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu in za katero v skladu s pravnimi akti EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi veljajo zahteve po razkritju podatkov;

35.   »organizirani trg« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;

36.   »borza« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;

37.   »osebno ime« je sestavljeno iz imena in priimka, ki sta vsak zase lahko sestavljena iz več besed, ki tvorijo celoto;

38.   »plačilna institucija« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;

39.   »plačilni račun« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;

40.   »posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost«, je fizična oseba, ki na prostem trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost;

41.   »poslovno razmerje« je vsak poslovni ali drug pogodbeni odnos, ki ga stranka sklene ali vzpostavi pri zavezancu iz prvega ali drugega odstavka 4. člena tega zakona in je povezan z opravljanjem dejavnosti zavezanca ter se zanj ob vzpostavitvi stikov predvideva, da bo trajal, razen ko ta zakon določa drugače;

42.   »poslovodstvo« iz 42. člena tega zakona ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;

43.   »premoženje« so katera koli sredstva – materialna ali nematerialna, opredmetena ali neopredmetena, premičnine ali nepremičnine in pravne listine ali instrumenti v kateri koli obliki, tudi elektronski, ki dokazujejo lastništvo ali delež na teh sredstvih;

44.   »skupina« je skupina oseb, ki jo sestavljajo nadrejene in podrejene osebe, njene hčerinske družbe in osebe, v katerih ima nadrejena oseba ali njena hčerinska družba udeležbo, prav tako skupina pomeni tudi povezane družbe, ki izpolnjujejo pogoje za obvladujočo družbo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;

45.   »sredstva« so finančna sredstva in koristi katere koli vrste vključno z: a)    gotovino, čeki, denarnimi zahtevki, menicami, denarnimi nakazili in drugimi plačilnimi sredstvi, b)    vlogami pri zavezancih iz 4. člena tega zakona, c)    finančnimi instrumenti, ki jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, med drugim vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje javno ali zasebno, vključno z delnicami in deleži, certifikati, dolžniškimi instrumenti, obveznicami, zadolžnicami, garancijami in izvedenimi finančnimi instrumenti, č)    obrestmi, dividendami ali drugimi dohodki od sredstev, d)    terjatvami, krediti in akreditivi, e)    drugimi dokumenti, ki izkazujejo upravičenost do sredstev ali drugih finančnih virov;

46.   »sredstvo elektronske identifikacije« pomeni enako kot v Uredbi (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 73);

47.   »stalno in začasno prebivališče« je podatek o ulici, hišni številki, kraju, pošti in državi stalnega in začasnega prebivališča, če to obstaja;

48.   »storitve v zvezi s kriptosredstvi« pomeni storitve v zvezi s kriptosredstvi, kakor so opredeljene v 16. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 40; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1114/EU), z izjemo svetovanja o kriptosredstvih iz 16(h). točke prvega odstavka 3. člena te uredbe; 48.a »kriptosredstvo« pomeni kriptosredstvo, kakor je opredeljeno v 5. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU, razen kadar spada v skupine, navedene v drugem, tretjem in četrtem odstavku 2. člena te uredbe ali kako drugače izpolnjuje pogoje za opredelitev kot sredstvo;

49.   »transakcija« je vsak sprejem, izročitev, zamenjava, hramba, razpolaganje ali drugo ravnanje z denarjem ali drugim premoženjem pri zavezancu;

50.   »tretja država« je država, ki ni država članica;

51.   »upravljavec alternativnih investicijskih skladov« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja alternativne investicijske sklade;

52.   »podružnica upravljavca države članice« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja alternativne investicijske sklade;

53.   »podružnica upravljavca alternativnega investicijskega sklada tretje države« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja alternativne investicijske sklade;

54.   »urad« je Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja;

55.   »osebni dokument« je vsaka s fotografijo opremljena veljavna listina, ki jo izda pristojni državni organ Republike Slovenije ali druge države in ki se po pravu države izdajateljice šteje za javno listino;

56.   »virtualna valuta« je digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto ter je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo fizične ali pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje;

57.   »življenjsko zavarovanje« je zavarovanje, ki ga kot življenjsko zavarovanje določa zakon, ki ureja zavarovalništvo.

(1)Ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določene v tem zakonu, pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij izvajajo:

1.      banke in njihove podružnice v državah članicah, podružnice bank tretjih držav in bank držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji;

2.      hranilnice;

3.      plačilne institucije, plačilne institucije z opustitvijo ter plačilne institucije držav članic, ki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki Sloveniji prek zastopnika;

4.      pošta, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) prek poštne nakaznice;

5.      borznoposredniške družbe;

6.      investicijski skladi, ki prodajajo svoje lastne enote v Republiki Sloveniji; če se investicijski sklad ne upravlja sam, se določba tega zakona, ki velja za zavezanca, uporablja za upravljavca tega sklada;

7.      družbe za upravljanje in upravljavci alternativnih investicijskih skladov, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti ter pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, oziroma zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;

8.      podružnice investicijskega podjetja države članice in podružnice investicijskega podjetja tretje države v Republiki Sloveniji;

9.      podružnice družbe za upravljanje v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;

10.   podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada države članice in podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada tretje države v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;

11.   upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov, razen tistih, ki izvajajo obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja;

12.   pokojninske družbe;

13.   zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: posel življenjskega zavarovanja), podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in podružnice zavarovalnic držav članic, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja in ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji;

14.   družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, podružnice družb za izdajo elektronskega denarja tretjih držav ter družbe za izdajo elektronskega denarja države članice, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali distribuirajo in unovčujejo elektronski denar v Republiki Sloveniji v svojem imenu prek distributerja;

15.   menjalci;

16.   revizijske družbe;

17.   prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo;

18.   zastavljalnice;

19.   pravne in fizične osebe, pri opravljanju njihovih poslovnih ali poklicnih dejavnosti: a)    dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite, hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s forfetiranjem, b)    finančnega zakupa (lizinga), c)    izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (npr. menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, č)    storitev v zvezi s kriptosredstvi (v nadaljnjem besedilu: ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi), kot je to opredeljeno v 15. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU, d)    izdajanja garancij in drugih jamstev, e)    upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem ter upravljanja naložb Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Slovenski državni holding, f)     oddajanja sefov, g)    posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov, razen tistih pravnih in fizičnih oseb, pri katerih dejavnost posredništva ni glavna dejavnost in poslov ne sklepajo v imenu in za račun finančne ali kreditne institucije (kreditni posredniki v pomožni funkciji), h)    zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju, i)      zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju, j)      računovodskih storitev, k)    storitev davčnega svetovanja ali kadar kot glavno poslovno ali poklicno dejavnost opravljajo storitev neposrednega ali posrednega zagotavljanja materialne pomoči, pomoči ali svetovanja o davčnih zadevah, l)      podjetniških ali fiduciarnih storitev, m)  prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih, n)    trgovanja ali posredovanja v trgovini z umetniškimi deli, tudi ko to izvajajo umetniške galerije, dražbene hiše in prostocarinska območja, ter hrambe umetniških del, ko to izvajajo prostocarinska območja, o)    organiziranja ali izvajanja dražb, p)    poslovanja z nepremičninami, kamor spadajo poslovanje z lastnimi nepremičninami, oddajanje ali obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin ter posredništvo v prometu z nepremičninami, r)     izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, s)    prometa plemenskih konj.

(2)Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se v skladu z določbami III. poglavja tega zakona izvajajo tudi pri odvetnikih oziroma odvetnicah (v nadaljnjem besedilu: odvetnik), odvetniških družbah in notarjih oziroma notarkah (v nadaljnjem besedilu: notar), vendar le v obsegu, določenem v IV. poglavju tega zakona.

(3)Izraz zavezanec se v tem zakonu uporablja kot skupni izraz za zavezance oziroma zavezanke (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4)Kadar fizična oseba, ki izvaja dejavnost iz 16. in 17. točke, podtočke j), k), l) ali p) 19. točke prvega odstavka tega člena ali dejavnost iz drugega odstavka tega člena, to dejavnost izvaja v okviru delovnega razmerja pri pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, se naloge in obveznosti iz 17. člena tega zakona nanašajo na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in ne na fizično osebo.

(črtan)

(črtan)

Zavezanci iz podtočke p) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, ki oddajajo lastne ali najete nepremičnine ali posredujejo pri oddajanju ali najemanju nepremičnin, izvajajo naloge iz 17. člena tega zakona, če mesečna najemnina za posamezno nepremičnino znaša 10.000 eurov ali več.

Zavezanci iz podtočke n) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona izvajajo naloge iz 17. člena tega zakona, če vrednost transakcije ali vrste povezanih transakcij znaša 10.000 eurov ali več.

(1)Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) lahko določi, da so prireditelji iger na srečo iz 17. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, pri katerih je nizko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, v celoti ali delno izvzeti iz izvajanja ukrepov, ki se nanašajo na naloge in obveznosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.

(2)Vlada sprejme pravni akt iz prejšnjega odstavka po oceni tveganja, ki jo izvede Finančna uprava Republike Slovenije v sodelovanju z uradom. Pri pripravi ocene tveganja se upoštevajo naslednji dejavniki:

-        obseg opravljanja storitve igre na srečo,

-        stopnja ranljivosti igre na srečo in transakcije,

-        uporabljene plačilne metode in

-        ugotovitve nacionalne ocene tveganja iz prvega odstavka 13. člena tega zakona in poročila Evropske komisije o ocenjenih tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljnjem besedilu: nadnacionalna ocena tveganja).

(3)Določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za koncesionarje, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah oziroma igralnih salonih.

(4)Vsako odločitev o izvzetju prirediteljev iger na srečo iz izvajanja določb tega zakona Finančna uprava Republike Slovenije sporoči Evropski komisiji.

(1)Ob upoštevanju določb zakona, ki ureja igre na srečo, član uprave koncesionarja, ki prireja posebne igre na srečo, osebe, ki opravljajo vodstvene funkcije pri koncesionarju, dejanski lastnik koncesionarja, družbenik oziroma delničar s pomembnim poslovnim deležem oziroma številom delnic in njun dejanski lastnik, ne smejo biti pravnomočno obsojeni na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja zoper človečnost, življenje in telo, človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in javna pooblastila ali javni red in mir.

(2)Potrdilo iz kazenske evidence ministrstva pristojnega za pravosodje, mora koncesionar iz prejšnjega odstavka priložiti k vlogi za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo, kot jo ureja zakon, ki ureja igre na srečo.

(3)Nadzorni organ, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja igre na srečo, lahko koncesionarju iz prvega odstavka tega člena z odločbo prepove opravljanje dejavnosti v trajanju do treh let, če so bili član uprave koncesionarja, osebe, ki opravljajo vodstvene funkcije pri koncesionarju, dejanski lastnik koncesionarja, družbenik oziroma delničar s pomembnim poslovnim deležem oziroma številom delnic ali njun dejanski lastnik, pravnomočno obsojeni na zaporno kazen zaradi storitve kaznivih dejanj zoper življenje in telo, človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in javna pooblastila ali javni red in mir, če je glede na dejanske okoliščine možno utemeljeno sklepati, da pri koncesionarju obstaja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(4)Pri določanju trajanja prepovedi opravljanja dejavnosti nadzorni organ upošteva odnos koncesionarja do storitve kaznivega dejanja ter odnos do posledice kaznivega dejanja vključno s pridobljeno koristjo.

(5)Izpolnjevanje pogojev glede nekaznovanosti v skladu s prvim odstavkom tega člena nadzira pooblaščena oseba nadzornega organa, ki po zakonu, ki ureja igre na srečo, izvaja naloge nadzora pri koncesionarju.

(1)Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetniki posamezniki) in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki le občasno ali v omejenem obsegu izvajajo finančno dejavnost iz 15. točke in podtočke a) do g) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in pri katerih obstaja nizko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, so lahko izvzeti iz izvajanja določb tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      finančna dejavnost je pomožna in je neposredno povezana z glavno dejavnostjo,

2.      čisti letni prihodek pomožne finančne dejavnosti ne presega 100.000 eurov ali ne znaša več kot pet odstotkov skupnega čistega letnega prihodka zavezanca,

3.      njihova glavna dejavnost niso:

-  revizijske storitve,

-  prirejanje iger na srečo,

-  računovodske storitve,

-  storitve davčnega svetovanja,

-  poslovanje z nepremičninami,

-  podjetniške ali fiduciarne storitve ali

-  notarske in odvetniške storitve,

4.      največja možna vrednost transakcije na stranko in posamezno transakcijo – ne glede na to, ali poteka v eni ali več transakcijah, ki se zdijo povezane – ne sme presegati 1.000 eurov in

5.      finančna dejavnost se zagotavlja samo osebam, ki so stranke v zvezi z opravljanjem glavne dejavnosti, in ni splošno dostopna javnosti.

(2)Prejšnji odstavek ne velja za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, če izvajajo denarna nakazila v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme.

(3)Osebe iz prvega odstavka tega člena vložijo vlogo za opustitev izvajanja določb tega zakona pri uradu. Vlogi priložijo dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena in o izvedeni oceni tveganja finančne dejavnosti za pranje denarja in financiranje terorizma. Pri oceni tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma posebno pozornost namenijo vsaki finančni dejavnosti, za katero je zaradi njene narave še posebej verjetno, da se bo uporabila ali zlorabila za namene pranja denarja ali financiranja terorizma.

(4)O vlogi iz prejšnjega odstavka urad odloči z odločbo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(5)Odločba iz prejšnjega odstavka se izda za dve leti. Za vnovični izvzem iz izvajanja določb tega zakona se vloži novo vloga v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

(6)Če se okoliščine, na podlagi katerih je bila izdana odločba, pred potekom veljavnosti odločbe spremenijo, oseba iz prvega odstavka tega člena urad obvesti o nastalih spremembah v roku petnajstih dni od nastanka sprememb. Urad lahko na podlagi takega obvestila ali na podlagi drugih informacij po uradni dolžnosti izda novo odločbo, s katero razveljavi prejšnjo odločbo ter na novo odloči o dovoljenju za opustitev izvajanja določb tega zakona glede na spremenjene okoliščine.

(7)Urad enkrat letno obvesti Evropsko komisijo o odločbah, izdanih na podlagi tega člena.

Urad, nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona in drugi organi, pristojni za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma, med seboj sodelujejo in usklajujejo izvajanje politik in dejavnosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Za doseganje strateških in operativnih ciljev pristojni organi lahko sklepajo sporazume o medsebojnem sodelovanju in ustanavljajo medresorske delovne skupine.

(1)Za ugotovitev, oceno, razumevanje in ublažitev tveganj pranja denarja in financiranja terorizma Republika Slovenija izvede nacionalno oceno tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma, ki se posodobi najmanj vsake štiri leta.

(2)Vlada za izvedbo nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji ustanovi stalno medresorsko delovno skupino. Naloge stalne medresorske delovne skupine so:

1.      izvedba nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji;

2.      priprava poročila o ugotovljenih nacionalnih tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma;

3.      priprava predlogov ukrepov in akcijskega načrta za ublažitev ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;

4.      izvedba drugih analiz s področja pranja denarja in financiranja terorizma, pri katerih je potrebno sodelovanje in usklajevanje med različnimi institucijami, in priprava poročil o izvedenih analizah.

(3)Delo in naloge stalne medresorske delovne skupine iz prejšnjega odstavka usmerja in usklajuje urad.

(4)Vlada na podlagi predloga iz 3. točke drugega odstavka tega člena sprejme akcijski načrt za ublažitev ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma.

(5)Pri izvajanju nacionalne ocene tveganja iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo ugotovitve nadnacionalne ocene tveganja.

(1)Urad s poročilom o ugotovitvah nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena seznani vlado ter povzetek ocene in njenih posodobitev javno objavi na način, da objava ne vsebuje zaupnih podatkov.

(2)Ugotovitve iz poročila nacionalne ocene tveganja so namenjene:

1.      izboljšanju nacionalne ureditve odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zlasti z opredelitvijo sektorjev ali dejavnosti, pri katerih zavezanci uporabljajo strožje ukrepe v zvezi s pregledom stranke in drugimi obveznostmi iz tega zakona;

2.      ugotavljanju sektorjev ali dejavnosti neznatnega ali povečanega tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;

3.      opredeljevanju prednostne razporeditve vseh virov in sredstev, namenjenih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;

4.      pripravljanju ustreznih predpisov za posamezne sektorje ali dejavnosti v skladu z ugotovljenimi tveganji pranja denarja in financiranja terorizma;

5.      zavezancem kot pomoč pri izvedbi njihovih ocen tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;

6.      poročanju o institucionalni strukturi in splošnih postopkih nacionalne ureditve odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s finančno obveščevalno enoto, davčnimi organi in tožilstvi, ter o dodeljenih človeških in finančnih virih in

7.      poročanju o nacionalnih prizadevanjih ter človeških in finančnih virih, namenjenih boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

(3)Aktivnosti iz prejšnjega odstavka usmerja in usklajuje urad.

(4)Vlada določi sektorje ali dejavnosti neznatnega ali povečanega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma iz 2. točke drugega odstavka tega člena.

Urad seznani Evropsko komisijo, Evropski bančni organ in druge države članice z nazivom stalne medresorske delovne skupine iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in s povzetkom poročila nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz prvega odstavka prejšnjega člena ter z njegovimi posodobitvami.

(1)V okviru ureditve preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji se lahko upoštevajo priporočila Evropske komisije o ukrepih, primernih za ublažitev tveganj, ugotovljenih v nadnacionalni oceni tveganja.

(2)Če se Republika Slovenija odloči, da ne bo upoštevala priporočil iz prejšnjega odstavka, o tem obvesti Evropsko komisijo in navede razloge za takšno odločitev.

(1)Zaradi odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zavezanci pri opravljanju svojih dejavnosti izvajajo naloge, določene s tem zakonom in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi.

(2)Naloge iz prejšnjega odstavka obsegajo:

1.      izdelavo ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;

2.      vzpostavitev politik, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;

3.      izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (v nadaljnjem besedilu: pregled stranke) na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;

4.      sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije uradu na podlagi tega zakona;

5.      imenovanje pooblaščenca oziroma pooblaščenke (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo delo;

6.      skrb za redno strokovno usposabljanje zaposlenih ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog na podlagi tega zakona;

7.      pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

8.      zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje s tem zakonom predpisanih evidenc;

9.      izvajanje politik in postopkov skupine ter ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v državah članicah in v tretjih državah;

10.   izvajanje drugih nalog in obveznosti na podlagi tega zakona in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi.

(3)Zavezanec lahko eno ali več nalog iz prejšnjega odstavka izvede s pomočjo enega ali več zunanjih izvajalcev, razen nalog iz 4., 5., 6. in 9. točke prejšnjega odstavka. Če je zavezanec del skupine, lahko eno ali več nalog iz prejšnjega odstavka, razen imenovanja in izvajanja nalog pooblaščenca iz 83. člena tega zakona, izvede s pomočjo zunanjega izvajalca, ki je del iste skupine, če so izpolnjeni pogoji iz 135. člena tega zakona.

(4)Zavezanec odgovarja za to, da zunanji izvajalec izvede vse naloge v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Odgovornost za izpolnjevanje obveznosti v skladu s tem zakonom nosi zavezanec, ki posamezne naloge izvede s pomočjo zunanjega izvajalca.

(5)Zavezanec pri sklenitvi, trajanju in odpovedi naročila zunanjemu izvajalcu ravna kot dober gospodar s potrebno skrbnostjo in pisno določi obveznosti, ki izhajajo iz naročila za izvedbo posamezne naloge. Pri tem zavezanec za ustrezno ureditev pogodbene obdelave osebnih podatkov upošteva tudi določbe o zahtevah glede zunanjega izvajanja obdelave osebnih podatkov, določene v 28. členu Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov).

(6)Okoliščina, da zavezanec posamezno nalogo izvede s pomočjo zunanjega izvajalca, ne sme vplivati na kakovost izvedbe notranjih kontrol ali nadzornih organov ovirati pri izvedbi.

(1)Tveganje pranja denarja in financiranja terorizma je tveganje, da bo stranka izrabila finančni sistem za pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma da bo poslovno razmerje, transakcijo, produkt, storitev ali distribucijsko pot ob upoštevanju dejavnika geografskega tveganja (država ali geografsko območje) posredno ali neposredno uporabila za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(2)Zavezanec oceni tveganje posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti in upošteva dejavnike geografskega tveganja glede na možne zlorabe za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(3)Na podlagi tveganj, ugotovljenih v skladu s prejšnjim odstavkom, zavezanec izdela oceno tveganja svojega poslovanja (ocena tveganja zavezanca).

(4)Na podlagi tveganj, ugotovljenih v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, zavezanec izdela oceno tveganja, prek katere presoja tveganost posamezne stranke za pranje denarja in financiranje terorizma (ocena tveganja stranke).

(5)Zavezanci, ki imajo podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v državah članicah in v tretjih državah, izdelajo tudi oceno tveganja skupine upoštevajoč tveganja, ki so jim izpostavljene njihove podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti ter skupina kot celota (ocena tveganja skupine).

(6)Ocena tveganja in postopek določanja ocene tveganja iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena odražata posebnost zavezanca in njegovega poslovanja.

(7)Oceno tveganja iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena zavezanec pripravi v skladu s smernicami, ki jih izda pristojni nadzorni organ iz prvega odstavka 152. člena tega zakona v skladu s svojimi pooblastili, ter ob upoštevanju poročila o ugotovitvah nacionalne ocene tveganja in nadnacionalne ocene tveganja.

(8)Ugotovitve ocene tveganja iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena zavezanec dokumentira in posodablja najmanj vsaki dve leti. Dokumentirane ugotovitve so na voljo pristojnim nadzornim organom iz prvega odstavka 152. člena tega zakona na njihovo zahtevo.

(9)Zavezanec ob vseh pomembnih spremembah svojih poslovnih procesov, kot so na primer uvedba novega produkta, nove poslovne prakse, vključno z novimi distribucijskimi potmi, uvedba nove tehnologije za nove in obstoječe produkte ali organizacijske spremembe, opravi ustrezno oceno, kako te spremembe vplivajo na izpostavljenost zavezanca tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma.

(10)Zavezanec oceno tveganja iz prejšnjega odstavka izvede pred uvedbo spremembe iz prejšnjega odstavka in v skladu z ugotovitvami sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma.

(1)Če zavezanec oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje pomenijo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, lahko izvaja ukrepe poenostavljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona o poenostavljenem pregledu stranke (62. in 63. člen).

(2)Če zavezanec oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje pomenijo povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, izvaja ukrepe poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona o poglobljenem pregledu stranke (64. do 70. člen).

(1)Zavezanec za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ugotovljenih na podlagi 18. člena tega zakona, vzpostavi in izvaja učinkovite politike, kontrole in postopke, ki so sorazmerni glede na njegovo dejavnost in velikost (kot npr. velikost in sestavo zavezanca, obseg in sestavo poslov, vrste strank, s katerimi posluje zavezanec, vrste produktov, ki jih ponuja zavezanec).

(2)Politike, kontrole in postopki iz prejšnjega odstavka vključujejo:

1.      razvoj notranjih politik, kontrol in postopkov, ki se nanašajo na:

-  modele upravljanja tveganj,

-  skrbni pregled stranke,

-  sporočanje podatkov uradu,

-  varstvo in hrambo podatkov ter upravljanje evidenc,

-  notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,

-  zagotavljanje skladnosti s predpisi,

-  varno zaposlovanje ter po potrebi varnostno preverjanje zaposlenih v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke,

-  izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, ter

2.      vzpostavitev samostojne službe notranje revizije za preverjanje notranjih politik, kontrol in postopkov iz prejšnje točke, če je zavezanec srednja ali velika družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(3)Zavezanec, ki je srednja ali velika družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, imenuje enega od članov upravnega ali poslovodnega organa, odgovornega za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka in za zagotavljanje skladnosti poslovanja z zakoni in drugimi predpisi s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(4)Za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj, kot izhaja iz prvega odstavka tega člena, zavezanci iz 4. člena tega zakona, ki imajo podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v državah članicah ali v tretjih državah, vzpostavijo učinkovite politike, kontrole in postopke, sorazmerne glede na tveganost skupine kot celote. Pri tem se smiselno uporabljajo drugi odstavek tega člena in druge določbe tega zakona.

(5)Pred uvedbo politik, kontrol in postopkov zavezanci pridobijo odobritev lastnega vodstva ter v skladu s smernicami nadzornih organov iz prvega odstavka 152. člena tega zakona spremljajo in po potrebi okrepijo sprejete ukrepe.

Zavezanec, ki je ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, opredeli in oceni tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma, povezano s prenosi kriptosredstev na naslov brez gostitelja, ali ki z njega izvirajo. V ta namen ima ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi vzpostavljene notranje politike, postopke in kontrole ter uporablja blažitvene ukrepe, sorazmerne z opredeljenimi tveganji. Ti blažitveni ukrepi vključujejo: a) sprejetje ukrepov na podlagi tveganj za identifikacijo in preveritev identitete originatorja ali upravičenca prenosa, ki se izvede na naslov brez gostitelja ali z njega, ali dejanskega lastnika takega originatorja ali upravičenca, tudi z zanašanjem na tretje strani, ali b) zahtevo po dodatnih informacij o izvoru in cilju prenesenih kriptosredstev, ali c) okrepljeno stalno spremljanje teh transakcij, ali č) druge ukrepe za blažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma kot tudi tveganja zaradi neizvajanja ciljno usmerjenih finančnih sankcij in tistih ciljno usmerjenih finančnih sankcij, ki so povezane s financiranjem širjenja orožja za množično uničevanje, ter izogibanja le-tem.

(1)Če ta zakon ne določa drugače, pregled stranke obsega naslednje ukrepe:

1.      ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov;

2.      ugotavljanje dejanskega lastnika stranke;

3.      pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov na podlagi tega zakona;

4.      redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu.

(2)Zavezanec pri izvajanju ukrepov iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka preveri, da ima vsaka oseba, ki nastopa v imenu stranke, pravico zastopanja ali pooblastilo te stranke, ter v skladu s tem zakonom ugotovi in preveri istovetnost vsake osebe, ki nastopa v imenu stranke.

(3)Zavezanec pri izvajanju ukrepov iz prvega odstavka tega člena ne glede na obliko pregleda stranke izvede tudi postopek, s katerim v skladu s 66. členom tega zakona ugotavlja politično izpostavljenost stranke oziroma dejanskega lastnika.

(4)Zavezanec izvaja vse ukrepe pregleda stranke iz prvega in drugega odstavka tega člena, pri čemer obseg izvajanja ukrepov določi ob upoštevanju tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

(5)Pri določanju obsega izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka zavezanec upošteva vsaj:

-        namen sklenitve in naravo poslovnega razmerja,

-        višino sredstev, vrednost premoženja ali obseg transakcij,

-        čas trajanja poslovnega razmerja in

-        skladnost poslovanja z namenom sklenitve poslovnega razmerja.

(6)Zavezanec postopke izvajanja ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena in način določanja obsega iz četrtega in petega odstavka tega člena opredeli v svojih notranjih aktih.

(7)Zavezanec nadzornim organom iz prvega odstavka 152. člena tega zakona na njihovo zahtevo predloži ustrezne analize, listine in druge podatke, s katerimi izkazuje, da so izvedeni ukrepi primerni glede na ugotovljena tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

(1)Zavezanec pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opravi pregled stranke v naslednjih primerih:

1.      pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko;

2.      pri vsaki transakciji v vrednosti 15.000 eurov ali več ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;

3.      pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo, ob izplačilih dobitkov, vplačilu stav ali obojem, kadar gre za transakcije v vrednosti 2.000 eurov ali več, ne glede na to, ali transakcija poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;

4.      pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke;

5.      vedno, kadar so v zvezi s transakcijo, stranko, sredstvi ali premoženjem razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije.

(2)Če zavezanec s stranko sklepa dodatno poslovno razmerje ali na podlagi že vzpostavljenega poslovnega razmerja izvaja transakcije iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, zavezanec pridobi le manjkajoče podatke iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 53. člena tega zakona, in sicer pod pogojem, da je predhodno opravil pregled stranke na način, kot to določa 21. člen tega zakona, in da je v okviru rednega spremljanja poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu, zagotovil ustrezno preverjanje in posodabljanje predhodno pridobljenih listin in podatkov o stranki.

(3)Pri transakcijah iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena prireditelj in koncesionar, ki prirejata igre na srečo, preverita istovetnost stranke, ki opravlja transakcijo, in pridobita predpisane podatke, ko se transakcija opravi pri blagajni ali na drugih vplačilnih ali izplačilnih mestih glede na vrsto igre na srečo ali načina igranja.

(4)Za sklenitev poslovnega razmerja se v skladu s tem zakonom šteje tudi registracija stranke za udeležbo v sistemu prirejanja iger na srečo pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih telekomunikacijskih sredstvih, ter izvajanje transakcije iz 3. točke prvega odstavka tega člena pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo.

(5)Kot sklenitev poslovnega razmerja med stranko in družbo za upravljanje se v skladu s tem zakonom šteje tudi pristop stranke k pravilom upravljanja vzajemnega sklada te družbe za upravljanje. Pristop k pravilom upravljanja drugega vzajemnega sklada iste družbe za upravljanje se ne šteje za sklenitev novega poslovnega razmerja v skladu s tem zakonom.

(6)Kot sklenitev poslovnega razmerja med stranko in zavezancem iz 6. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se v skladu s tem zakonom šteje tudi pristop stranke k pravilom upravljanja investicijskega sklada oziroma drugi listini, na podlagi katere vlagatelj pristopi k investicijskemu skladu. Pristop k pravilom upravljanja drugega investicijskega sklada, ki ga upravlja ista družba za upravljanje oziroma upravljavec alternativnega investicijskega sklada, se ne šteje za sklenitev novega poslovnega razmerja v skladu s tem zakonom.

(1)Ne glede na določbe prejšnjega člena zavezanec pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opravi pregled stranke tudi pri vsaki občasni transakciji, ki pomeni prenos sredstev in presega 1.000 eurov.

(2)Občasna transakcija iz prejšnjega odstavka je transakcija, ki jo izvaja stranka, ki z zavezancem nima sklenjenega poslovnega razmerja.

(3)Prenos sredstev iz prvega odstavka tega člena pomeni katero koli transakcijo, vsaj delno izvedeno z elektronskimi sredstvi v imenu plačnika prek ponudnika plačilnih storitev, z namenom dati sredstva na voljo prejemniku plačila prek ponudnika plačilnih storitev ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba, in ne glede na to, ali je ponudnik plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila isti, vključno z naslednjimi plačilnimi storitvami:

1.      kreditnim plačilom, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme,

2.      direktno bremenitvijo, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme,

3.      denarnim nakazilom, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, ne glede na to, ali gre za domače ali čezmejne plačilne transakcije, in

4.      prenosom, izvedenim z uporabo plačilnih kartic, elektronskim denarjem, mobilnimi telefoni ali drugimi digitalnimi ali predplačniškimi ali naročniškimi informacijsko-tehnološkimi napravami s podobnimi značilnostmi.

(1)Pri sklepanju poslovnega razmerja iz 1. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona zavezanec izvede ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona pred sklenitvijo poslovnega razmerja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavezanec ukrepa iz 1. in 2. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona izjemoma izvede tudi med sklepanjem poslovnega razmerja s stranko, in sicer če je to potrebno, da se ne prekine običajni način sklepanja poslovnih razmerij pri zavezancu, in če v skladu s 18. členom tega zakona obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma. V takih primerih se ti ukrepi izvedejo kar najhitreje po prvem stiku med zavezancem in stranko, njenim pooblaščencem ali zakonitim zastopnikom.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec iz 1. in 13. točke ter podtočke h) in i) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja in življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov, poleg ukrepov pregleda stranke izvede še naslednje ukrepe pregleda upravičencev izplačil po polici, takoj ko so upravičenci opredeljeni ali določeni:

1.      za upravičence, ki so ob sklepanju posla opredeljeni kot točno določene fizične ali pravne osebe ali podobni pravni subjekti tujega prava, zavezanec pridobi podatke o njihovem osebnem imenu in datumu rojstva;

2.      za upravičence, ki so opredeljeni po značilnostih, kategorijah ali na druge načine, zavezanec pridobi dovolj podatkov in informacij, tako da bo lahko v času izplačila zagotovo ugotovil in preveril njihovo istovetnost.

(4)V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka zavezanec ugotovi in preveri istovetnost upravičenca v času izplačila. V primeru popolnega ali delnega prenosa življenjskega zavarovanja ali življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov, na tretjo osebo zavezanec, ki je seznanjen s prenosom, opredeli novega upravičenca v času prenosa zavarovanja na tretjo osebo.

Pri izvajanju transakcij iz 2. in 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona zavezanec ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, ob upoštevanju drugega odstavka 22. člena tega zakona, izvede pred izvršitvijo transakcije.

(1)Zavezanec, ki ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona ne more izvesti v skladu z določbami tega zakona, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije oziroma mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, in preučiti možnost, da v skladu s 76. členom tega zakona uradu sporoči podatke o stranki oziroma sumljivi transakciji, ki jih ima.

(2)Zavezanec v primerih iz prejšnjega odstavka dokumentira svoje ravnanje in dokumentacijo hrani v skladu s tem zakonom.

(1)Zavezanci iz 14. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona lahko opustijo pregled stranke iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, če na podlagi izvedene ocene tveganja ugotovijo, da obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, in če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      glede plačilnega instrumenta:

-  nanj ni mogoče znova naložiti podatkov ali

-  najvišji skupni znesek mesečnih transakcij v dobro ali v breme ne presega 150 eurov, pri čemer se plačilni instrument lahko uporablja samo v Republiki Sloveniji;

2.      najvišji znesek elektronskega denarja, naložen na plačilnem instrumentu, ne presega 150 eurov;

3.      plačilni instrument se lahko uporablja le za nakup blaga ali storitev;

4.      plačilnega instrumenta ni mogoče naložiti z anonimnim elektronskim denarjem;

5.      izdajatelji elektronskega denarja v zadostni meri spremljajo transakcije ali poslovno razmerje, kot to določa 4. točka prvega odstavka 21. člena tega zakona, da lahko odkrijejo neobičajne ali sumljive transakcije.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se pregled stranke iz 21. člena tega zakona opravi pred unovčenjem gotovine ali dvigom gotovine v denarni vrednosti elektronskega denarja, kadar unovčeni znesek presega vrednost 50 eurov in kadar v primeru plačilnih transakcij na daljavo plačani znesek presega 50 eurov na transakcijo.

(3)Plačilna transakcija na daljavo iz prejšnjega odstavka ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme.

(4)Zavezanci iz prvega odstavka tega člena o opustitvi določenih ukrepov pregleda stranke obvestijo urad pred trženjem produkta. Obvestilu priložijo dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev in oceno tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz prvega odstavka tega člena.

(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena opustitev določenih ukrepov pregleda stranke ni dovoljena, kadar v zvezi s stranko, produktom, sredstvi ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

Kreditne in finančne institucije, ki delujejo kot pridobitelji, lahko sprejmejo le tista plačila, ki so opravljena z anonimnimi predplačniškimi karticami, izdanimi v tretjih državah, kadar te kartice izpolnjujejo zahteve, enakovredne zahtevam iz prejšnjega člena.

(1)Zavezanec za:

-        stranko, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

-        zakonitega zastopnika pravne osebe, ugotovi in preveri njegovo istovetnost ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona z vpogledom v osebni dokument stranke ob njeni osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži stranka, oziroma neposredno od stranke.

(2)Če je stranka samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, zavezanec pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona ob smiselni uporabi 36. člena tega zakona.

(3)Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke v skladu s tem členom podvomi v resničnost pridobljenih podatkov ali verodostojnost listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, zahteva tudi pisno izjavo stranke.

(1)Če sklepa poslovno razmerje v imenu stranke, ki je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, njen pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona z vpogledom v osebni dokument pooblaščenca ob njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh podatkov iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži pooblaščenec, oziroma neposredno od njega. Podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona o fizični osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, v imenu katerega nastopa pooblaščenec, pridobi zavezanec iz overjenega pisnega pooblastila, pisnega pooblastila, ki ga identificirani pooblastitelj podpiše v navzočnosti predstavnika zavezanca, ali pooblastila v elektronski obliki, če je podpis pooblastitelja overjen s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja, ki ga z vidika popolnosti podatkov, datuma izdaje in veljavnosti ter drugih okoliščin lahko šteje za verodostojnega in ustreznega.

(2)Če stranka iz prejšnjega odstavka izvaja transakcijo iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona, zavezanec od stranke pridobi izjavo, ali posluje v svojem imenu ali v imenu tretje osebe. Če stranka posluje v imenu tretjega, zavezanec ravna v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Če navedena transakcija poteka na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, zavezancu ni treba pridobiti izjave iz prvega stavka tega odstavka, temveč navede le podatek o tem, ali je transakcijo opravila stranka ali njen pooblaščenec.

(3)Če transakcije iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona v imenu stranke iz prvega odstavka tega člena izvaja njen pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi zahtevane podatke o stranki in pooblaščencu iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona na način, določen v prvem odstavku tega člena.

(4)Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pooblaščenca podvomi o resničnosti prejetih podatkov, od pooblaščenca zahteva pisno izjavo.

(1)Če poslovno razmerje v imenu stranke, ki je pravna oseba, namesto njenega zakonitega zastopnika sklepa njegov pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona z vpogledom v osebni dokument pooblaščenca ob njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče pridobiti vseh podatkov iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži pooblaščenec, oziroma neposredno od njega. Podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona o zakonitem zastopniku, v imenu katerega nastopa pooblaščenec, pridobi zavezanec iz overjenega pisnega pooblastila, ki ga izda zakoniti zastopnik, pisnega pooblastila, ki ga zakoniti zastopnik, katerega istovetnost je bila ugotovljena in preverjena, podpiše v navzočnosti predstavnika zavezanca, ali pooblastila v elektronski obliki, če je podpis zakonitega zastopnika overjen s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja, ki ga z vidika popolnosti podatkov, datuma izdaje in veljavnosti ter drugih okoliščin lahko šteje za verodostojnega in ustreznega.

(2)Če stranka iz prejšnjega odstavka izvaja transakcijo iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona, zavezanec od zakonitega zastopnika pridobi izjavo, ali stranka posluje v svojem imenu ali v imenu tretje osebe. Če stranka posluje v imenu tretje osebe, zavezanec ravna v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Če navedena transakcija poteka na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, zavezancu ni treba pridobiti izjave iz prvega stavka tega odstavka, temveč navede le podatek o tem, ali je transakcijo opravila stranka ali njen pooblaščenec.

(3)Če transakcije iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona v imenu stranke iz prvega odstavka tega člena izvaja njen pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi zahtevane podatke o zakonitem zastopniku in pooblaščencu iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona na način določen v prvem odstavku tega člena.

(4)Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pooblaščenca podvomi o resničnosti prejetih podatkov od njega zahteva tudi pisno izjavo.

(1)Ne glede na določbe 29., 30., in 31. člena tega zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca tudi na način, da stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec niso osebno navzoči, če je ugotovljeno neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(2)Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca na podlagi prejšnjega odstavka dobi zahtevane podatke o stranki, zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo te osebe pošljejo zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisani način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke.

(3)Zavezanec lahko ugotovi in preveri istovetnost stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca v skladu s tem členom, če sprejme in izvaja ukrepe za obvladovanje tveganj, ki nastanejo zaradi njihove nenavzočnosti.

(1)Ne glede na določbe 29., 30. in 31. člena tega zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost fizične osebe tudi na podlagi sredstva elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja.

(2)Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti na podlagi prejšnjega odstavka se lahko uporablja za:

-        stranko, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

-        pooblaščenca stranke iz prejšnje alineje,

-        zakonitega zastopnika in pooblaščenca pravne osebe.

(3)Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke na podlagi prejšnjega odstavka dobi zahtevane podatke o stranki iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona iz sredstva elektronske identifikacije iz prvega odstavka tega člena. Podatki, ki jih na ta način ni mogoče pridobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisani način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke.

(4)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije ni dovoljeno, če obstaja sum, da je bilo sredstvo elektronske identifikacije zlorabljeno, oziroma če zavezanec ugotovi, da so se spremenile okoliščine, ki bistveno vplivajo na veljavnost sredstva elektronske identifikacije, tega pa izdajatelj sredstva elektronske identifikacije še ni preklical.

(1)Ne glede na določbe 29., 30. in 31. člena tega zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost stranke, ki je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke z uporabo videoelektronske identifikacije, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      ni ugotovljeno povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu z 18. členom in drugim odstavkom 19. člena tega zakona,

2.      istovetnost stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca se ugotovi in preveri izključno na podlagi uradnega osebnega dokumenta, opremljenega s fotografijo, s katere je jasno prepoznavna slika obraza stranke, v katerem so navedeni podatki vsaj o njenem osebnem imenu in datumu rojstva,

3.      stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ima stalno prebivališče oziroma sedež v državi članici ali tretji državi, ki ima vzpostavljen učinkovit sistem preprečevanja ter odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma, in

4.      stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec nima stalnega prebivališča oziroma sedeža v državah, uvrščenih na sezname iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona.

(2)Zavezanec stranko spremlja s posebno skrbnostjo vsaj šest mesecev po ugotovitvi in preverjanju istovetnosti v skladu s tem členom.

(3)Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca na podlagi prvega odstavka tega člena o stranki, zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(4)Podatki iz prejšnjega odstavka, ki jih v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca na podlagi prvega odstavka tega člena ni mogoče pridobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisan način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca.

(5)Minister določi minimalne tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati videoelektronska identifikacijska sredstva za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti iz prvega odstavka tega člena.

(1)Poleg načinov ugotavljanja in preverjanja istovetnosti strank, določenih v 32., 33. in 34. členu tega zakona, lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost stranke, ki je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke tudi z uporabo drugih ustrezno varnih daljinsko upravljanih ali elektronskih postopkov ter načinov za identifikacijo, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      ni ugotovljeno povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu s 18. členom in drugim odstavkom 19. člena tega zakona,

2.      istovetnost stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca se ugotovi in preveri izključno na podlagi uradnega osebnega dokumenta, opremljenega s fotografijo, s katere je jasno prepoznavna slika obraza stranke, v katerem so navedeni podatki vsaj o njenem osebnem imenu in datumu rojstva,

3.      stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ima stalno prebivališče oziroma sedež v državi članici ali tretji državi, ki ima vzpostavljen učinkovit sistem preprečevanja ter odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma, in

4.      stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec nima stalnega prebivališča oziroma sedeža v državah, uvrščenih na sezname iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona.

(2)Zavezanec stranko spremlja s posebno skrbnostjo vsaj šest mesecev po ugotovitvi in preverjanju istovetnosti v skladu s tem členom.

(3)Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca na podlagi prvega odstavka tega člena o stranki, zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(4)Podatki iz prejšnjega odstavka, ki jih v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca na podlagi prvega odstavka tega člena ni mogoče pridobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisan način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca.

(5)Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za informacijsko družbo, podrobneje določi zahteve in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati identifikacijska sredstva in postopki ugotavljanja in preverjanja istovetnosti strank iz prvega odstavka tega člena.

(1)Zavezanec za stranko, ki je pravna oseba, ugotovi in preveri istovetnost stranke ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, ki jo zavezancu v imenu pravne osebe predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.

(2)Dokumentacija iz prejšnjega odstavka ob predložitvi zavezancu ne sme biti starejša od treh mesecev.

(3)Zavezanec lahko ugotovi in preveri istovetnost pravne osebe ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona tudi z neposrednim vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register. V zvezi z vpogledom v register zavezanec hrani podatke o datumu in času vpogleda ter istovetnosti osebe, ki je opravila vpogled. Izpis iz registra zavezanec hrani v skladu z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.

(4)Druge podatke iz prvega odstavka 150. člena tega zakona, razen podatka o dejanskem lastniku, zavezanec pridobi z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo. Če iz teh listin in dokumentacije ni mogoče pridobiti vseh podatkov iz prvega odstavka 150. člena tega zakona, se manjkajoči podatki, razen podatki o dejanskem lastniku, ki se pridobivajo v skladu z določbami tega zakona o ugotavljanju dejanskega lastnika, pridobijo neposredno od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.

(5)Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pravne osebe podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahteva njegovo pisno izjavo.

(6)Zavezanec pri preverjanju istovetnosti stranke na podlagi prvega in tretjega odstavka tega člena predhodno preveri naravo registra, iz katerega bo pridobil podatke za preverjanje istovetnosti.

(7)Če je stranka tuja pravna oseba, ki opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji prek svoje podružnice, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost tuje pravne osebe in njene podružnice.

(1)Če je stranka oseba civilnega prava iz 5. točke 3. člena tega zakona, ki ni fizična ali pravna oseba, zavezanec:

1.      ugotovi in preveri istovetnost osebe, pooblaščene za zastopanje (v nadaljnjem besedilu: zastopnik);

2.      pridobi overjeno pisno pooblastilo za zastopanje, pisno pooblastilo, ki ga zastopnik, katerega istovetnost je bila ugotovljena in preverjena, podpiše v navzočnosti predstavnika zavezanca, ali pooblastilo v elektronski obliki, če je podpis zastopnika overjen s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja;

3.      pridobi podatke iz 2. in 15. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(2)Zavezanec ugotovi in preveri istovetnost zastopnika iz prejšnjega odstavka in pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona z vpogledom v osebni dokument zastopnika ob njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži zastopnik, oziroma neposredno od njega.

(3)Zavezanec podatke iz 15. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona o vsaki fizični osebi, ki je član osebe civilnega prava iz prvega odstavka tega člena, pridobi iz overjenega pisnega pooblastila za zastopanje, ki ga zavezancu predloži zastopnik, pisnega pooblastila, ki ga zastopnik, katerega istovetnost je bila ugotovljena in preverjena, podpiše v navzočnosti predstavnika zavezanca, ali pooblastila v elektronski obliki, če je podpis zastopnika overjen s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja. Če iz tega pooblastila ni mogoče dobiti vseh podatkov iz 15. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od zastopnika.

(4)Ne glede na 2. točko prvega odstavka in tretji odstavek tega člena lahko zavezanec v primeru, da je njegova stranka skupnost dijakov, učencev ali otrok v vrtcu, ki je del vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji, ali prostovoljna skupnost zaposlenih, ki kot blagajna vzajemne pomoči deluje v okviru sindikata posameznega delodajalca, pridobi le pisno pooblastilo za zastopanje.

(5)Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti osebe iz prvega odstavka tega člena podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin, iz katerih so bili podatki zajeti, lahko pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahteva tudi pisno izjavo zastopnika.

(1)Ob upoštevanju 22. člena tega zakona se istovetnost stranke ugotovi oziroma preverja tudi v naslednjih primerih:

1.      ob vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon koncesionarja, ki prireja igre na srečo;

2.      ob vsakokratnem pristopu stranke k sefu.

(2)Pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke na podlagi prejšnjega odstavka koncesionar, ki prireja posebne igre na srečo v igralnici ali igralnem salonu, ali zavezanec, ki opravlja dejavnost oddajanja sefov, pridobi podatke iz 3. in 5. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(3)Ne glede na določbe 29., 30. in 31. člena tega zakona se lahko istovetnost stranke ob vsakokratnem pristopu k sefu ugotovi in preveri na podlagi elektronske identifikacijske kartice, osebnega gesla za dostop in videoelektronskega identifikacijskega sredstva oziroma sredstva, ki omogoča identifikacijo stranke na podlagi njenih biometričnih značilnosti.

(4)Določbe tega člena v zvezi z obveznostjo preverjanja istovetnosti stranke pri pristopu k sefu se nanašajo na vsako fizično osebo, ki dejansko pristopi k sefu, ne glede na to, ali je ta oseba sama stranka pogodbe o sefu ali le zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec takšne osebe, in veljajo le, če je bila ob sklenitvi poslovnega razmerja istovetnost vseh oseb ugotovljena in preverjena v njihovi osebni navzočnosti.

(5)Minister določi minimalne tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati sefi in videoelektronska identifikacijska sredstva oziroma sredstva, ki omogočajo identifikacijo stranke na podlagi njenih biometričnih značilnosti.

(1)Zavezanci iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona lahko ugotovijo in preverijo istovetnost banke in druge kreditne institucije ter njihovih zakonitih zastopnikov s skrbnim zbiranjem in presojo razpoložljivih javno dostopnih informacij o banki ali drugi kreditni instituciji, pri čemer se:

1.      ne glede na 36. člen tega zakona istovetnost pravne osebe ugotovi z uporabo virov, ki so običajni v mednarodnih bančnih razmerjih,

2.      ne glede na 29. in 31. člen tega zakona istovetnost njenih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev ugotovi na način, kot je to običajno v mednarodnih medbančnih razmerjih.

(2)Ne glede na določbe 47. člena tega zakona lahko zavezanci iz prejšnjega odstavka ugotovijo dejanskega lastnika banke in druge kreditne institucije na način, kot je to običajno v mednarodnih medbančnih razmerjih.

(3)Ta člen se ne uporablja za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti bank in drugih podobnih kreditnih institucij, kadar ima banka oziroma druga podobna kreditna institucija sedež v tretji državi z visokim tveganjem iz šestega odstavka 55. člena tega zakona.

Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.

(1)Zavezanci iz 4. člena tega zakona izvedejo ukrep ugotavljanja dejanskega lastnika stranke kot sestavni del pregleda stranke iz 21. člena tega zakona, razen če ta zakon določa drugače.

(2)Poslovni subjekti ugotovijo podatke o svojem dejanskem lastniku, razen če ta zakon določa drugače.

(3)Podatke in dokumentacijo, pridobljeno v zvezi z ugotavljanjem dejanskega lastnika, zavezanci iz 4. člena tega zakona in poslovni subjekt hranijo v skladu z določili tega zakona o hrambi podatkov.

(1)Po tem zakonu se kot dejanski lastnik gospodarskega subjekta šteje:

1.      vsaka fizična oseba, ki:

-  je posredno ali neposredno imetnik zadostnega poslovnega deleža, delnic, glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju gospodarskega subjekta, ali

-  je posredno ali neposredno udeležena v kapitalu gospodarskega subjekta z zadostnim deležem ali

-  ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta;

2.      vsaka fizična oseba, ki gospodarskemu subjektu posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri odločanju o financiranju in poslovanju.

(2)Kazalnik neposrednega lastništva, ki ga ima v gospodarskem subjektu fizična oseba ali ga imajo fizične osebe iz prve in druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka, je lastništvo več kot 25 odstotkov poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe, ali lastništvo 25 odstotkov in ene delnice.

(3)Prejšnji odstavek se smiselno uporablja pri ugotavljanju posrednega lastništva, ki ga ima v gospodarskem subjektu pravna oseba, ki je pod nadzorom:

-        ene ali več fizičnih oseb ali

-        ene ali več pravnih oseb, ki so pod nadzorom ene ali več istih fizičnih oseb.

(4)Fizična oseba, ki ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta ali ki na drug način nadzoruje, usmerja ali bistveno vpliva na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta iz prvega odstavka tega člena, se lahko med drugim določi na podlagi pogojev, ki jih mora gospodarski subjekt, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb, upoštevati pri pripravi letnega konsolidiranega poročila v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(5)Če v skladu s tem členom ni ugotovljena nobena fizična oseba kot dejanski lastnik, ob pogoju, da so izvedeni vsi možni ukrepi za ugotovitev dejanskega lastnika, in ob pogoju, da ne obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma v zvezi s transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi, se za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva tega gospodarskega subjekta.

(6)Če obstaja dvom, da je v skladu s tem členom ugotovljena fizična oseba dejanski lastnik, se za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva tega gospodarskega subjekta.

(1)Kot dejanski lastnik društva, zavoda, politične stranke, sindikata, verske skupnosti ali drugega poslovnega subjekta, v katerem ni možna udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležbe v kapitalu, se v tem zakonu šteje vsaka fizična oseba, ki zastopa takšen subjekt, če pri izvajanju pregleda stranke ni ugotovljeno drugače.

(2)Kot drugi poslovni subjekt iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:

-        Republika Slovenija,

-        samoupravne lokalne skupnosti in njihovi ožji deli,

-        vlada, ministrstva, organi v njihovi sestavi, vladne službe, upravne enote in drugi državni organi,

-        Banka Slovenije,

-        javne agencije,

-        javni zavodi, katerih soustanovitelji niso fizične osebe ali pravne osebe zasebnega prava,

-        javni skladi.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se kot dejanski lastnik ustanove v tem zakonu, če pri izvajanju pregleda stranke ni ugotovljeno drugače, šteje vsaka fizična oseba, ki je:

1.      ustanovitelj ustanove, če ima na podlagi akta o ustanovitvi ustanove ali pravil ustanove obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev ustanove,

2.      skrbnik ustanove, kot ga določa zakon, ki ureja ustanove,

3.      zastopnik ustanove, če za dejanskega lastnika ni mogoče šteti ustanovitelja ustanove.

(1)Kot dejanski lastnik tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema, upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen, se v tem zakonu šteje: a)     vsaka fizična oseba, ki je:

-  ustanovitelj tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava,

-  skrbnik premoženja tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava,

-  prejemnik koristi od premoženja, ki se upravlja, pod pogojem, da so bodoči upravičenci že določeni ali določljivi,

-  morebitni zaščitnik, ki je imenovan za zastopanje in zaščito interesov prejemnikov koristi premoženja; b)     kategorija oseb, v interesu katerih je bila ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava ali v interesu katerih deluje, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti; c)     vsaka druga fizična oseba, ki prek neposrednega ali posrednega lastništva ali prek drugačnega nadzora izvaja končni nadzor nad tujim skladom, tujo ustanovo ali podobnim pravnim subjektom tujega prava.

(2)Podatke in dokumentacijo o ukrepih, izvedenih za ugotovitev dejanskega lastnika tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava na podlagi prejšnjega odstavka, zavezanec hrani v skladu z določili tega zakona o hrambi podatkov.

(1)Poslovni subjekti iz 42. in prvega odstavka 43. člena tega zakona, vpisani v Poslovni register Slovenije, vključno s podružnicami tujih poslovnih subjektov iz tega odstavka, ugotovijo podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih tako, kot je določeno v 42. in 43. členu tega zakona.

(2)Poslovni subjekti iz 44. člena tega zakona v skladu z 44. členom tega zakona ugotovijo podatke o svojem dejanskem lastniku, če ima:

-        skrbnik sklada ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali svoje prebivališče v Republiki Sloveniji;

-        skrbnik sklada ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v tretji državi in v Republiki Sloveniji sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta;

-        skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v različnih državah članicah ali sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta v različnih državah članicah, hkrati pa še v nobeni državi članici ni izpolnila obveznosti vpisa v register dejanskih lastnikov, ki se vodi v posamezni državi članici.

(3)Če ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v različnih državah članicah ali sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta v različnih državah članicah, se dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem lastništvu, shranjenih v registru, ki ga vodi ena od držav članic, lahko šteje kot dokazilo o izpolnitvi obveznosti vpisa v register dejanskih lastnikov.

(4)Poslovni subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena vzpostavijo in upravljajo natančno evidenco podatkov o svojih dejanskih lastnikih v skladu z osemnajstim odstavkom 150. člena tega zakona in jo posodabljajo ob vsaki spremembi podatkov.

(5)Dejanski lastniki poslovnih subjektov iz prvega in drugega odstavka tega člena so dolžni tem poslovnim subjektom zagotoviti vse potrebne podatke, da lahko izpolnijo svoje obveznosti iz prvega, drugega, četrtega in šestega odstavka tega člena.

(6)Podatke o svojih dejanskih lastnikih poslovni subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena hranijo pet let od dneva prenehanja statusa dejanskega lastnika v skladu s tem zakonom. Ti podatki morajo biti dostopni na sedežu poslovnega subjekta.

(7)V primeru prenehanja poslovnega subjekta iz prvega in drugega odstavka tega člena sodišče ali drug organ, ki vodi postopek prenehanja ali statusno spremembo poslovnega subjekta brez znanega naslednika, pred prenehanjem poslovnega subjekta odredi, da bo zagotovljena hramba podatkov o dejanskih lastnikih za čas trajanja iz prejšnjega odstavka.

(8)Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštujejo zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

(1)Poslovni subjekti iz prejšnjega člena brez odlašanja posredujejo podatke o svojih dejanskih lastnikih na zahtevo:

-        zavezancev iz 4. člena tega zakona, kadar jih zahtevajo v zvezi z izvajanjem ukrepov pregleda stranke v skladu s tem zakonom, ali

-        organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča, nadzornih organov iz prvega odstavka 152. člena tega zakona.

(2)Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, ki sklepa poslovno razmerje ali izvaja transakcijo za subjekt iz 44. člena tega zakona, je dolžan zavezancu razkriti svoj status in pravočasno zagotoviti vse podatke o svojih dejanskih lastnikih.

(1)Zavezanec ugotovi dejanskega lastnika stranke tako, da pridobi podatke iz 14. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona in dokazilo o registraciji podatkov o dejanskem lastniku ali izpis iz registra dejanskih lastnikov. Glede na tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je izpostavljen pri poslovanju s posamezno stranko, zavezanec pridobljene podatke preveri tako temeljito, da pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke ter je prepričan, da ve, kdo so dejanski lastniki stranke.

(2)Kadar zavezanec ugotovi dejanskega lastnika na podlagi petega odstavka 42. člena tega zakona, sprejme v skladu s svojo oceno tveganja ustrezne ukrepe za preverjanje istovetnosti tega dejanskega lastnika ter njihovo izvajanje in morebitne težave, ki so nastale med postopkom preverjanja, dokumentira.

(3)V primeru ugotavljanja dejanskega lastnika tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava iz točke b) prvega odstavka 44. člena tega zakona zavezanec pri sklepanju poslovnega razmerja pridobi dovolj podatkov o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, da lahko določi istovetnost prejemnikov koristi v času izplačila ali v času, ko prejemnik koristi uveljavi pridobljene pravice.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec ne pridobi podatkov o dejanskem lastniku stranke, če je stranka fizična oseba, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti, temveč pri pregledu stranke skladno z drugim odstavkom 30. člena tega zakona preveri, ali stranka posluje v svojem imenu ali v imenu nekoga tretjega.

(5)Ne glede na določbo prvega odstavka 21. člena tega zakona ni potrebno ugotavljati dejanskega lastnika za poslovne subjekte iz drugega odstavka 43. člena tega zakona in za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštujejo zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

(6)Podatke iz prvega odstavka tega člena zavezanec pridobi z vpogledom v izvirnik ali overjeno kopijo dokumentacije iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Lahko jih pridobi tudi z neposrednim vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register ter z neposrednim vpogledom v register dejanskih lastnikov, pri čemer se ne sme zanašati izključno na podatke, vpisane v register dejanskih lastnikov.

(7)Če iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče pridobiti vseh podatkov o dejanskem lastniku stranke, zavezanec pridobi manjkajoče podatke z vpogledom v izvirnike ali overjene kopije listin in druge poslovne dokumentacije, ki mu jih predloži zakoniti zastopnik ali pooblaščenec stranke.

(8)Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti v skladu s tem členom, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke, pri čemer zavezanec uporabi za to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke (64. do 70. člen). Enako ravna zavezanec, če sicer pridobi vse podatke o dejanskem lastniku, vendar jih pridobi le iz registra dejanskih lastnikov.

(9)Če zavezanec pri ugotavljanju dejanskega lastnika stranke podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahteva tudi njegovo pisno izjavo, pri čemer zavezanec uporabi za to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke (64. do 70. člen).

(10)Če zavezanec ugotovi, da so podatki o dejanskem lastniku, vpisani v register dejanskih lastnikov, v neskladju s podatki, ki jih je pridobil sam, o tem pisno obvesti urad in mu pošlje vso dokumentacijo, iz katere izhaja ugotovljeno neskladje, v 15 dneh od ugotovitve neskladja.

(1)V registru dejanskih lastnikov (v nadaljnjem besedilu: register) se zbirajo natančni in posodobljeni podatki o dejanskih lastnikih, z namenom zagotavljanja preglednosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Z registrom se zavezancem omogoči dostop do pomembnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke ter organom odkrivanja in pregona, sodiščem ter nadzornim organom iz prvega odstavka 152. člena tega zakona za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

(2)Register vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu tudi: upravljavec registra).

(3)Poslovni subjekti iz 42. člena, prvega odstavka 43. člena in 44. člena tega zakona, vključno s podružnicami poslovnih subjektov iz tega odstavka, v register vpišejo podatke o svojem dejanskem lastniku v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v osmih dneh od nastanka spremembe podatkov.

(4)Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 44. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, v register vpiše podatke o dejanskem lastniku subjekta iz 44. člena tega zakona v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta, ki je skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, v Poslovni register Slovenije oziroma v osmih dneh od prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma v osmih dneh od nastanka spremembe podatkov.

(5)Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 44. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, v register vpiše podatke o dejanskem lastniku subjekta iz 44. člena tega zakona v osmih dneh od sklenitve poslovnega razmerja ali vpisa pridobitve lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo oziroma v osmih dneh od nastanka spremembe podatkov.

(6)Kadar ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 44. člena tega zakona sedež ali stalno prebivališče v različnih državah članicah ali kadar sklene več poslovnih razmerij v različnih državah članicah, se šteje, da je obveznost iz tega člena izpolnjena, če skrbnik predloži dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem lastništvu iz registra, ki ga vodi ena od držav članic.

(7)Ne glede na tretji odstavek tega člena upravljavec registra samodejno opravi prvi vpis podatkov o dejanskih lastnikih na način, da v osmih dneh od vpisa podatkov v Poslovni register Slovenije prenese v register podatke o poslovnem subjektu in davčnih številkah oseb, ki po določbah tega zakona veljajo za dejanske lastnike poslovnih subjektov, vpisanih v Poslovni register Slovenije, in sicer za naslednje poslovne subjekte:

-        subjekti iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, ki nimajo poslovnih deležev in so določeni v pravilniku iz 50. člena tega zakona,

-        samostojni podjetniki posamezniki,

-        posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, in

-        enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je edini družbenik fizična oseba.

(8)Osebne podatke o dejanskem lastniku upravljavec registra za vpis v register v skladu s prejšnjim odstavkom pridobi v skladu s šestim in sedmim odstavkom 50. člena tega zakona. Kot dejanskega lastnika pri subjektih iz prve alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše vse fizične osebe, ki zastopajo subjekt, pri subjektih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše vse osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, in pri subjektih iz četrte alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše družbenika. Upravljavec registra iz Poslovnega registra Slovenije v register samodejno prenese tudi vse nadaljnje spremembe podatkov o dejanskem lastniku poslovnih subjektov iz tega odstavka.

(9)Upravljavec registra s posebno oznako označi poslovne subjekte, pri katerih je vpis dejanskega lastnika izveden samodejno.

(10)Poslovni subjekt iz sedmega odstavka tega člena, če njegov dejanski lastnik ni fizična oseba, ki je bila samodejno vpisana v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ali če s samodejnim vpisom v skladu s sedmim odstavkom tega člena niso vpisani vsi njegovi dejanski lastniki, v register vpiše podatke o svojem dejanskem lastniku ali dejanskih lastnikih in njihove spremembe v petnajstih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v petnajstih dneh od nastanka spremembe podatkov. Z vpisom podatkov, ki ga izvede sam poslovni subjekt, upravljavec registra v registru samodejno odstrani posebno oznako za samodejni vpis podatkov iz prejšnjega odstavka.

(11)Poslovni subjekt iz sedmega odstavka tega člena, ki je sam opravil vpis podatkov o svojem dejanskem lastniku ali dejanskih lastnikih v register, lahko pošlje upravljavcu registra zahtevo za nadaljnji samodejni prenos podatkov o dejanskem lastniku v skladu z osmim odstavkom tega člena.

(12)Ne glede na sedmi odstavek tega člena upravljavec registra ne opravi samodejnega prvega vpisa podatkov o dejanskih lastnikih za poslovne subjekte iz druge in tretje alineje sedmega odstavka tega člena, če je v Centralnem registru prebivalstva pri fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti pri subjektu, vpisan status »umrl«.

(13)Ne glede na sedmi odstavek tega člena upravljavec registra ne opravi samodejnega prvega vpisa podatkov o dejanskih lastnikih za poslovne subjekte iz sedmega odstavka tega člena, če v Poslovnem registru Slovenije, Centralnem registru prebivalstva ali davčnem registru ni vpisanih vseh podatkov, potrebnih za vpis poslovnega subjekta in njegovega dejanskega lastnika v register.

(14)Upravljavec registra na podlagi zahteve nadzornega organa iz prvega odstavka 152. člena tega zakona s posebno oznako označi poslovne subjekte, pri katerih je ugotovljena neskladnost podatkov o dejanskem lastniku. Upravljavec registra odstrani posebno oznako na podlagi obvestila nadzornega organa iz prvega odstavka 152. člena tega zakona, da je bila neskladnost podatkov o dejanskem lastniku odpravljena.

(15)Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštujejo zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

(16)Za pravilnost podatkov, vpisanih v register, so odgovorni poslovni subjekti.

(1)Register se poveže z registri, v katerih se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih drugih držav članic prek evropske osrednje platforme, vzpostavljene s prvim odstavkom 22. člena Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L št. 169 z dne 30. 6. 2017, str. 46), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L št. 22 z dne 22. 1. 2021, str. 1), v skladu s tehničnimi specifikacijami in postopki, določenimi z izvedbenimi akti, ki jih sprejme Evropska komisija.

(2)Prek sistema povezovanja registrov upravljavec registra zagotovi, da so na voljo podatki o dejanskih lastnikih iz 50. člena tega zakona še pet let po tem, ko se poslovni ali drugi pravni subjekt izbriše iz registra.

(1)V register se vpišejo naslednji podatki: a)     podatki o poslovnem subjektu:

-  za poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije: firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka, datum vpisa in izbrisa poslovnega subjekta,

-  za poslovne subjekte, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije: firma, naslov, sedež, davčna številka, datum vpisa in izbrisa iz davčnega registra; b)     podatki o dejanskem lastniku: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug način nadzora ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra; c)     v primeru iz točke b) prvega odstavka 44. člena tega zakona podatek o kategoriji oseb, katerih interes je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava; č)    oznaka o samodejnem vpisu dejanskega lastnika poslovnega subjekta; d)     oznaka o ugotovljeni neskladnosti podatkov o dejanskem lastniku poslovnega subjekta.

(2)Kadar gre za nerezidenta, ki mu nista dodeljeni ne matična številka ne davčna številka, se v register namesto matične in davčne številke vpiše podatek o tujem identifikatorju subjekta, o državi, ki je ta identifikator dodelila, in o registru, v katerega je subjekt v tuji državi vpisan.

(3)Upravljavec register vzdržuje in upravlja tako, da:

-        se poleg zadnjega stanja podatkov o dejanskih lastnikih ohranjajo tudi vsi pretekli vpisi, spremembe podatkov in izbrisi po času nastanka in vrstah dogodkov,

-        so podatki v registru dostopni še pet let po izbrisu poslovnega subjekta iz poslovnega registra oziroma iz davčnega registra in

-        so ne glede na prejšnjo alinejo podatki v registru za organe odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzorne organe iz prvega odstavka 152. člena tega zakona dostopni še 30 let po izbrisu poslovnega subjekta iz poslovnega registra oziroma iz davčnega registra.

(4)Vpis se izvede prek spletnega portala upravljavca registra.

(5)Podatki o poslovnih subjektih se ob vpisu v register na podlagi matične številke samodejno pridobijo iz Poslovnega registra Slovenije, podatki o poslovnih subjektih, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije, se pridobijo z uporabo davčne številke iz davčnega registra. Spremembe podatkov o poslovnih subjektih upravljavec registra pridobiva samodejno iz Poslovnega registra Slovenije oziroma davčnega registra. Kadar gre za nerezidenta iz drugega odstavka tega člena, se tako prvi vpis v register kot tudi vse spremembe podatkov v register vpišejo ročno.

(6)Osebni podatki o dejanskem lastniku se ob vpisu v register na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz Centralnega registra prebivalstva. Spremembe osebnih podatkov o fizičnih osebah upravljavec pridobiva iz Centralnega registra prebivalstva samodejno z uporabo davčne številke.

(7)Osebni podatki o dejanskem lastniku, ki je fizična oseba, ki ni vpisana v Centralni register prebivalstva, se ob vpisu v register na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz davčnega registra. Spremembe osebnih podatkov o fizičnih osebah, ki se vodijo v registru dejanskih lastnikov in niso vpisane v Centralni register prebivalstva, upravljavec pridobiva iz davčnega registra samodejno z uporabo davčne številke.

(8)Osebne podatke in spremembe osebnih podatkov o dejanskem lastniku, ki je fizična oseba, ki ni vpisana niti v Centralni register prebivalstva niti v davčni register, poslovni subjekt v register vnese sam.

(9)Minister podrobneje določi:

-        način vpisa podatkov, ki se vpišejo v register,

-        šifrant o načinu nadzora dejanskega lastnika nad poslovnim subjektom,

-        šifrant poslovnih subjektov iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, ki nimajo poslovnih deležev,

-        način posredovanja javnih podatkov v svetovni splet,

-        način vzdrževanja in upravljanja ter tehnične zahteve za vzpostavitev registra,

-        način izmenjave podatkov registra med državami članicami prek evropske platforme.

(1)Podatki o osebnem imenu, mesecu in letu rojstva, državi stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvu, višini lastniškega deleža ali obliki nadzora dejanskih lastnikov, datumu vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra ter o oznaki o samodejnem vpisu dejanskega lastnika in ugotovljeni neskladnosti podatkov o dejanskem lastniku so javni in brezplačno dostopni na spletni strani upravljavca registra. Namen javnosti podatkov je zagotavljanje višje ravni pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij, varnosti pravnega prometa, integritete poslovnega okolja ter preglednosti poslovnih razmerij posameznikov s poslovnimi subjekti, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu.

(2)Nihče, razen zavezanci iz 4. člena tega zakona ter organi odkrivanja in pregona, sodišča in nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona, nima pravice dostopa do podatkov iz registra na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je določena oseba dejanski lastnik poslovnega subjekta in dejanski lastnik katerega subjekta je.

(3)Zavezanci iz 4. člena tega zakona imajo neposreden elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, vpisanih v register, ko izvajajo pregled stranke po določbah tega zakona. Iskanje podatkov o dejanskih lastnikih se zavezancem iz 4. člena tega zakona omogoči tudi z uporabo kombinacije osebnega imena in davčne številke, osebnega imena ter datuma rojstva ali kombinacije osebnega imena in naslova stalnega prebivališča, vpisanega v register.

(4)Organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona imajo brezplačen neposreden elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, vpisanih v register, ko izvajajo pooblastila in naloge v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter odkrivanjem drugih kaznivih dejanj. Iskanje podatkov o dejanskih lastnikih se navedenim subjektom iz tega odstavka omogoči tudi z uporabo kombinacije osebnega imena in davčne številke, osebnega imena in datuma rojstva ali kombinacije osebnega imena ter naslova stalnega prebivališča, vpisanega v register.

(5)Upravljavec registra dejanskemu lastniku in poslovnemu subjektu ne sme razkriti informacij o dostopu do podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom. Teh informacij upravljavec registra v primeru predkazenskega in kazenskega postopka ne sme razkriti do zavrženja ovadbe ali vložitve zahteve za preiskavo ali obtožnega akta, v drugih primerih pa, če obstajajo očitni in utemeljeni razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij škodovala učinkovitosti ali zaupnosti postopkov, ki so še v izvajanju ali bodo osnova za nadaljnje postopke, vendar v nobenem primeru ne več kot 8 let od posameznega dostopa.

(6)Organ, ki je dostopal do podatkov v skladu s četrtim odstavkom tega člena, mora upravljavcu registra v roku petnajstih dni od prejema zahteve upravljavca registra sporočiti, ali obstajajo zadržki iz prejšnjega odstavka v zvezi z razkritjem informacij o dostopu. Upravljavec registra je vezan na odločitev organa iz četrtega odstavka tega člena o obstoju zadržkov.

(7)Zavezancu iz 4. člena tega zakona za dostop do podatkov iz registra upravljavec registra lahko zaračuna stroške v skladu s tarifo. Tarifo določi upravljavec registra v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(8)Ne glede na določbe tega člena imajo državni organi neposreden brezplačen elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, ki so vpisani v register, kadar odločajo o pravicah subjektov, ki imajo finančne posledice za državni proračun. Iskanje podatkov o dejanskih lastnikih se državnim organom omogoči tudi z uporabo kombinacije osebnega imena in davčne številke, osebnega imena ter datuma rojstva ali kombinacije osebnega imena in naslova stalnega prebivališča, vpisanega v register.

Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona podatke, informacije in dokumentacijo o dejanskih lastnikih brezplačno in v primernem času predložijo tuji finančni obveščevalni enoti države članice in nadzornim organom države članice za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma na njihovo pisno zaprosilo.

(1)Zavezanec v okviru pregleda stranke oceni in po potrebi dodatno pridobi podatke o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije na način, da je namen in predvidena narava poslovnega razmerja ali transakcije razumljiva.

(2)Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 1. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 4., 5. in 14. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(3)Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 2. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 6., 7., 8., 9. in 14. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(4)Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 3. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona pridobi podatke iz 3., 6., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(5)Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 4. in 5. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona pridobi podatke iz prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(6)Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 23. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 6., 7., 8., 9. in 14. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(1)Zavezanec skrbno spremlja poslovne aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri njem, s čimer se zagotovi poznavanje stranke, vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu, vključuje:

-        preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri zavezancu;

-        spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja;

-        preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki.

(2)Obveznost iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka zavezanec izpolnjuje tako, da lahko ves čas trajanja poslovnega razmerja utemelji skladnost strankinega poslovanja.

(3)Za stranko, ki je fizična oseba, preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov iz prvega odstavka tega člena obsega:

1.      preverjanje podatkov o osebnem imenu, naslovu stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvu ter številki, vrsti, nazivu izdajatelja, datumu izdaje in datumu poteka veljavnosti uradnega osebnega dokumenta stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;

2.      preverjanje ustreznosti pooblastila iz 30. člena tega zakona;

3.      ugotavljanje, ali je stranka postala politično izpostavljena oseba v času trajanja poslovnega razmerja.

(4)Za stranko, ki je pravna oseba, preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin ter podatkov iz prvega odstavka tega člena obsega:

1.      preverjanje podatkov o firmi, naslovu in sedežu pravne osebe;

2.      preverjanje podatkov o osebnem imenu in stalnem ali začasnem prebivališču zakonitega zastopnika pravne osebe;

3.      preverjanje podatkov o dejanskem lastniku pravne osebe;

4.      preverjanje ustreznosti pooblastila iz 31. člena tega zakona;

5.      ugotavljanje, ali je dejanski lastnik pravne osebe postala politično izpostavljena oseba v času trajanja poslovnega razmerja.

(5)Če opravlja transakcije iz prvega odstavka 22. člena tega zakona v imenu in za račun tuje pravne osebe njena podružnica, zavezanec v okviru preverjanja in posodabljanja pridobljenih listin o stranki poleg podatkov iz prejšnjega odstavka pridobi tudi:

1.      podatke o naslovu in sedežu podružnice tuje pravne osebe;

2.      podatke o osebnem imenu in stalnem prebivališču zakonitega zastopnika podružnice tuje pravne osebe.

(6)Zavezanec zagotovi, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je zavezanec izpostavljen pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To tveganje zavezanec določi na podlagi 18. člena tega zakona ob upoštevanju 14. člena tega zakona. Ne glede na navedeno zavezanec zagotovi, da se pridobljene listine in podatki o stranki posodobijo ob ugotovitvi spremembe pomembnih okoliščin stranke, če ima zavezanec zakonsko dolžnost vzpostaviti stik s stranko za namene ugotavljanja dejanskega lastnika in najmanj po preteku petih let od zadnjega pregleda stranke, če je stranka pri zavezancu v zadnjih dvanajstih mesecih izvedla vsaj eno transakcijo.

(1)V zvezi z zapletenimi ali neobičajno visokimi transakcijami ali transakcijami, ki imajo neobičajno sestavo ali vzorec ali nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena ali niso v skladu z običajnim ali pričakovanim poslovanjem stranke ali so s takim poslovanjem stranke v nesorazmerju, zavezanec:

-        preuči ozadje in namen teh transakcij, vključno z izvorom premoženja in sredstev, in sicer v takšni meri, kot je glede na okoliščine mogoče,

-        zabeleži in hrani svoje ugotovitve in

-        okrepi spremljanje poslovnih aktivnosti stranke, da ugotovi, ali so te transakcije ali dejavnosti videti sumljive.

(2)Če zavezanec oceni, da neobičajna transakcija pomeni povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, uporabi enega ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke, kot je predpisano v določbah tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke (64. do 70. člen).

(3)Pri obravnavanju neobičajnih transakcij zavezanec posebno skrbnost, kot je opredeljena z ravnanji zavezanca v prvem odstavku tega člena, nameni strankam, poslovnim razmerjem ali transakcijam, ki so povezane z državami:

1.      uvrščenimi na seznam tretjih držav z visokim tveganjem s strateškimi pomanjkljivostmi, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ali financiranja terorizma, ali

2.      pri katerih je večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma.

(4)Povezanost strank, poslovnih razmerij ali transakcij z državami iz prejšnjega odstavka zavezanec ugotovi glede na pridobljene podatke, s katerimi razpolaga v okviru izvajanja ukrepov za poznavanje svoje stranke, in tveganje za pranje denarja ter financiranje terorizma, ki ga predstavlja stranka, poslovno razmerje ali transakcija.

(5)Zavezanec v primerih iz 1. točke tretjega odstavka tega člena obvezno uporabi ukrepe poglobljenega pregleda stranke iz 69. člena tega zakona.

(6)Za namene 1. točke tretjega odstavka tega člena zavezanec upošteva delegiran akt, ki ga v skladu z 9. členom Direktive 2015/849/EU sprejme Evropska komisija in v katerem so opredeljene tretje države z visokim tveganjem, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma. Informacijo o teh državah urad objavi tudi na svojih spletnih straneh.

(7)Seznam držav iz 2. točke tretjega odstavka tega člena pripravi urad, pri čemer upošteva tudi podatke pristojnih mednarodnih organizacij. Informacijo o teh državah urad objavi na svojih spletnih straneh.

(1)Zavezanec lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, izvajanje ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona pri sklepanju poslovnega razmerja ali pri izvajanju transakcij zaupa tretji osebi.

(2)Zavezanec predhodno preveri, ali tretja oseba, ki ji bo zaupal izvedbo pregleda stranke, izpolnjuje vse pogoje, predpisane v tem zakonu.

(3)Pregleda stranke, ki ga je za zavezanca opravila tretja oseba, zavezanec ne sme sprejeti za ustreznega, če je tretja oseba v okviru tega pregleda istovetnost stranke ugotovila in preverila brez njene navzočnosti, razen če je pregled opravila s sredstvi elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja.

(4)Zavezanec, ki zaupa pregled stranke tretji osebi, se s tem ne razbremeni odgovornosti za pravilno izvedbo pregleda stranke po tem zakonu.

(1)Tretje osebe iz prejšnjega člena so lahko:

1.      zavezanci iz 1. do 14. in iz 16. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona;

2.      banke s sedežem v državi članici in njihove podružnice v državah članicah;

3.      revizijske družbe, ustanovljene v državi članici;

4.      zavarovalnice s sedežem v državi članici in njihove podružnice v državah članicah;

5.      podružnica borznoposredniške družbe, ustanovljena v državi članici;

6.      investicijsko podjetje države članice in njegove podružnice, ustanovljene v državi članici;

7.      podružnice investicijskih podjetij tretjih držav, ustanovljene v drugih državah članicah;

8.      podružnica družbe za upravljanje, ustanovljena v državi članici;

9.      družba za upravljanje države članice in njene podružnice, ustanovljene v državah članicah;

10.   podružnica upravljavca alternativnih investicijskih skladov, ustanovljena v drugi državi članici;

11.   upravljavec alternativnih investicijskih skladov države članice in njegove podružnice, ustanovljene v državah članicah;

12.   podružnice upravljavcev alternativnih investicijskih skladov tretjih držav, ustanovljene v državah članicah;

13.   plačilne institucije držav članic in njihove podružnice, ustanovljene v državi članici;

14.   družbe za izdajo elektronskega denarja države članice in njihove podružnice, ustanovljene v državi članici.

(2)Tretja oseba je lahko tudi banka, družba za upravljanje, investicijsko podjetje ali zavarovalnica s sedežem v tretji državi, in sicer pod pogojem, da:

-        je zavezana k izvajanju enakih ali enakovrednih pravil o izvajanju pregleda stranke in upravljanju evidenc, kot so določena s tem zakonom, in

-        je glede izvajanja teh pravil nadzorovana v skladu s pravili, ki so enaka ali enakovredna določbam tega zakona.

(3)Zavezanci ob upoštevanju informacij, ki jih pridobijo od urada, preverijo, ali so pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se kot tretja oseba šteje tudi notar s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici ali tretji državi, v kateri je zavezan k izvajanju enakih ali enakovrednih pravil o izvajanju pregleda stranke in upravljanju evidenc, kot so določena s tem zakonom, ter je glede izvajanja teh pravil tudi nadzorovan v skladu z določbami, ki so enake ali enakovredne določbam tega zakona.

(5)Ne glede na določbe tega člena kot tretja oseba ne more nastopati navidezna banka ali druga podobna kreditna institucija, ki ne opravlja ali ne sme opravljati svoje dejavnosti v državi, v kateri je registrirana.

(6)Kot tretje osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena se ne štejejo:

-        zunanji izvajalci in zastopniki zavezancev,

-        osebe, ustanovljene v tretjih državah, ki so uvrščene na seznam tretjih držav z visokim tveganjem iz 1. točke tretjega odstavka 55. člena tega zakona.

(7)Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavezanec zaupa izvedbo pregleda stranke tretjim osebam, ki so podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ustanovljene v tretjih državah z visokim tveganjem ali državah, pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja in financiranja terorizma, in sicer pod pogojem, da:

-        ima ustanovitelj podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti sedež v državi članici in

-        podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v celoti izvajajo politike in postopke skupine, ki so enake ali enakovredne določbam 78., 79. in 82. člena tega zakona.

Ne glede na prvi odstavek 56. člena tega zakona zavezanec ne sme zaupati izvedbe pregleda stranke tretji osebi, kadar je stranka tuja pravna oseba, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske, proizvodne ali druge dejavnosti v državi, v kateri je registrirana.

(1)Tretja oseba, ki v skladu z določbami tega zakona namesto zavezanca opravi pregled stranke, zavezancu nemudoma predloži pridobljene podatke o stranki, ki jih zavezanec potrebuje za sklenitev poslovnega razmerja v skladu s tem zakonom.

(2)Tretja oseba zavezancu na njegovo zahtevo brez odlašanja predloži kopije listin in drugo dokumentacijo, na podlagi katerih je opravila pregled stranke in pridobila zahtevane podatke o stranki. Pridobljene kopije listin in dokumentacije zavezanec hrani v skladu z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.

(3)Tretja oseba po posredovanju podatkov, kopij listin in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena zavezancu ne sme hraniti podatkov, listin in dokumentacije o stranki, ki jih je pridobila v okviru pregleda stranke.

(4)Če zavezanec presodi, da obstaja utemeljen dvom o verodostojnosti opravljenega pregleda stranke oziroma identifikacijske dokumentacije ali o resničnosti pridobljenih podatkov o stranki, pregled opravi sam.

(5)Zavezanec ne sme skleniti poslovnega razmerja, če:

1.      je pregled stranke opravila oseba, ki ni tretja oseba v skladu s 57. členom tega zakona;

2.      je tretja oseba, ki ji je zavezanec zaupal pregled stranke, ugotovila in preverila istovetnost stranke v nasprotju s tretjim odstavkom 56. člena tega zakona;

3.      od tretje osebe, ki je opravila pregled stranke, predhodno ni dobil podatkov iz prvega odstavka tega člena;

4.      obstaja utemeljen dvom o verodostojnosti izvedenega pregleda stranke ali resničnosti pridobljenih podatkov o stranki, zavezanec pa ne opravi pregleda stranke sam.

Zavezanec lahko v okviru svoje politike skupine zaupa izvajanje ukrepov pregleda stranke iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona tretji osebi, ki je del te skupine, in sicer pod pogojem, da:

1.      ta skupina izvaja ukrepe pregleda stranke in upošteva obveznosti glede hrambe podatkov ter ima uveljavljene ustrezne programe proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki so enaki ali enakovredni določbam tega zakona ali drugim predpisom, in

2.      izvajanje obveznosti iz prejšnje točke na ravni skupine nadzorujejo nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona ali pristojni nadzorni organi držav članice ali tretje države.

Pregled stranke se opravi v skladu s prvim odstavkom 21. člena tega zakona, v primerih, ki jih določa ta zakon, pa se omogočajo poenostavljeni ali pa se zahtevajo posebno strogi ukrepi za poznavanje in preverjanje strank. Posebni obliki pregleda stranke sta:

1.      poenostavljeni pregled stranke;

2.      poglobljeni pregled stranke.

(1)Zavezanec lahko v primerih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona opravi poenostavljeni pregled stranke, če v skladu s prvim odstavkom 19. člena tega zakona oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje pomenijo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(2)Pri odločitvi, ali bo opravil poenostavljeni pregled stranke, zavezanec upošteva tudi, ali je ugotovljeno neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu z 2. točko drugega odstavka 14. člena tega zakona, in predpis iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona.

(3)Zavezanec pri določanju strank, poslovnih razmerij, transakcij, produktov, storitev, distribucijskih poti, držav ali geografskih območij, za katere ocenjuje, da pomenijo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, upošteva dejavnike neznatnega tveganja, ki jih določi minister.

(4)Zavezanci pri določanju ukrepov poenostavljenega pregleda stranke upoštevajo smernice nadzornih organov iz prvega odstavka 152. člena tega zakona o merilih tveganja in ukrepih, ki jih zavezanci sprejmejo v teh primerih.

(5)Zavezanec v zadostni meri spremlja poslovne aktivnosti stranke in transakcije, da lahko prepozna neobičajne in sumljive transakcije. Poenostavljeni pregled stranke ni dovoljen, kadar v zvezi s stranko, transakcijo, premoženjem ali sredstvi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(1)Pri poenostavljenem pregledu stranke iz prvega odstavka prejšnjega člena se ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke izvajata v skladu z 29. do 39. členom tega zakona, podatki pa se pridobijo v obsegu, kot je določeno v petem odstavku tega člena.

(2)Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke se izvaja v skladu s 40. do 44. členom tega zakona, podatke o dejanskem lastniku pa se pridobi v obsegu, kot je določeno v petem odstavku tega člena.

(3)Pridobivanje podatkov o namenu, predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije in drugih podatkov se izvaja v obsegu, kot je določeno v petem odstavku tega člena.

(4)Redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu, se izvaja v skladu s 54. členom tega zakona.

(5)Zavezanec v okviru poenostavljenega pregleda stranke, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pridobi naslednje podatke:

1.      pri sklepanju poslovnega razmerja ter preverjanju in posodabljanju podatkov v okviru spremljanja poslovnih aktivnosti:

-  firmo, naslov in sedež pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje oziroma za katerega se sklepa poslovno razmerje,

-  osebno ime zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, sklene poslovno razmerje,

-  namen in predvideno naravo poslovnega razmerja, razen če se da o namenu in naravi sklepati iz sklenjenega poslovnega razmerja, ter datum sklenitve poslovnega razmerja in

-  ime, priimek in državo stalnega prebivališča dejanskega lastnika;

2.      pri izvajanju transakcije iz 2. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona:

-  firmo, naslov in sedež pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, za katerega se opravi transakcija,

-  osebno ime zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, opravi transakcijo,

-  datum in čas izvedbe transakcije,

-  znesek transakcije in valuto, v kateri se opravi transakcija,

-  način izvedbe transakcije in državo, v katero je izvršena transakcija,

-  namen transakcije, razen če se da o namenu sklepati iz vrste transakcije, ter osebno ime in naslov stalnega in začasnega prebivališča, če obstaja, oziroma firmo in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena, in

-  ime, priimek in državo stalnega prebivališča dejanskega lastnika.

(6)Zavezanec pridobi podatke iz prejšnjega odstavka z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, ki jo zavezancu poda stranka, oziroma z neposrednim vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register.

(7)Če vseh zahtevanih podatkov ni mogoče pridobiti na način, določen v prejšnjem odstavku, zavezanec pridobi manjkajoče podatke iz originalnih ali overjenih listin in druge poslovne dokumentacije, ki mu jih posreduje stranka. Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti niti na ta način, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.

(8)Dokumentacija iz šestega in sedmega odstavka tega člena ob predložitvi zavezancu ne sme biti starejša od treh mesecev.

(9)Zavezanec v okviru poenostavljenega pregleda stranke, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, pridobi naslednje podatke:

1.      pri sklepanju poslovnega razmerja:

-  osebno ime, naslov stalnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčno številko ali EMŠO osebe, ki sklene poslovno razmerje oziroma za katero se sklepa poslovno razmerje,

-  osebno ime, naslov stalnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčno številko ali EMŠO zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ki skleneta poslovno razmerje, in

-  namen in predvideno naravo poslovnega razmerja, razen če lahko o namenu in naravi sklepa iz sklenjenega poslovnega razmerja, ter datum sklenitve poslovnega razmerja;

2.      pri izvajanju transakcije iz 2. in 3. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona in 23. člena tega zakona:

-  osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčno številko ali EMŠO osebe, ki opravlja transakcijo,

-  osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčno številko ali EMŠO zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ki za fizično osebo opravi transakcijo,

-  datum in čas izvedbe transakcije,

-  način izvedbe transakcije,

-  znesek transakcije in valuto, v kateri se opravi transakcija, ter način izvedbe transakcije in

-  namen transakcije, razen če se da o namenu sklepati iz vrste transakcije, ter osebno ime in naslov stalnega in začasnega prebivališča oziroma firmo in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena, in državo, v katero je opravljena transakcija.

(1)Poglobljeni pregled stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 21. člena tega zakona vključuje dodatne ukrepe, ki jih ta zakon določa v naslednjih primerih:

1.      sklepanje kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi;

2.      sklepanje poslovnega razmerja ali izvajanje transakcije iz 2. in 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona s stranko, ki je politično izpostavljena oseba iz 66. člena tega zakona;

3.      kadar so upravičenci življenjskega zavarovanja ali življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov, in dejanski lastniki upravičenca politično izpostavljene osebe iz 68. člena tega zakona;

4.      kadar je stranka ali transakcija povezana s tretjo državo z visokim tveganjem.

(2)Zavezanec poglobljeni pregled stranke opravi v primerih iz prejšnjega odstavka in če:

1.      v skladu z drugim odstavkom 19. člena tega zakona oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, država ali geografsko področje pomeni povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, ali

2.      je ugotovljeno povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu z 2. točko drugega odstavka 14. člena tega zakona in predpisom iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona.

(3)Zavezanec pri določanju strank, poslovnih razmerij, transakcij, produktov, storitev, distribucijskih poti, držav ali geografskih območij, za katere ocenjuje, da pomenijo povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, upošteva dejavnike povečanega tveganja, ki jih določi minister.

(4)Zavezanci pri določanju ukrepov poglobljenega pregleda stranke upoštevajo smernice nadzornih organov iz prvega odstavka 152. člena tega zakona o dejavnikih tveganja in ukrepih, ki se lahko sprejmejo v teh primerih.

(1)Zavezanec, ki je kreditna ali finančna institucija, pri sklepanju kontokorentnega razmerja s kreditno ali finančno institucijo, ki ima sedež v državi članici ali tretji državi, v okviru poglobljenega pregleda stranke z namenom, da v celoti razume naravo strankinega poslovanja ter preveri ugled stranke in kakovost njenega nadzora, izvede ukrepe iz prvega odstavka 21. člena tega zakona ter dodatno pridobi naslednje podatke, informacije in dokumentacijo:

1.      datum izdaje dovoljenja za opravljanje bančnih ali finančnih storitev ter naziv in sedež pristojnega organa države članice ali tretje države, ki je izdal dovoljenje;

2.      opis izvajanja internih postopkov, ki se nanašajo na odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti postopkov pregleda stranke, ugotavljanja dejanskih lastnikov, sporočanja podatkov o sumljivih transakcijah in strankah pristojnim organom; vodenja evidenc, notranje kontrole in drugih postopkov, ki jih je kreditna ali finančna institucija sprejela v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja ter financiranjem terorizma, z namenom oceniti ustreznost notranjih kontrol;

3.      opis sistemske ureditve na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma, ki velja v državi članici ali tretji državi, v kateri ima sedež ali je registrirana kreditna ali finančna institucija, z namenom razumeti odgovornost posameznih institucij in ali je kreditna, finančna ali druga podobna institucija subjekt ustreznega nadzora z vidika preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma;

4.      pisno izjavo, da kreditna ali finančna institucija ne posluje kot navidezna banka;

5.      pisno izjavo, da kreditna ali finančna institucija z navideznimi bankami nima vzpostavljenih poslovnih razmerij, jih z njimi ne sklepa ali z njimi ne izvaja transakcij;

6.      pisno izjavo, da je kreditna ali finančna institucija v državi, v kateri ima sedež ali je registrirana, pod upravnim nadzorom ter je v skladu z zakonodajo te države zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma.

(2)Zaposleni pri zavezancu, ki sklepa kontokorentno razmerje iz prejšnjega odstavka in vodi postopek poglobljenega pregleda stranke, pred to sklenitvijo pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda položaj višjega vodstva.

(3)Podatke iz prvega odstavka tega člena zavezanec pridobi z vpogledom v javne ali druge dostopne evidence podatkov ali z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo, ki mu jo pošlje kreditna ali finančna institucija.

(4)Izvajanje ukrepov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena zavezanec dokumentira.

(5)Zavezanec ne sme skleniti ali nadaljevati kontokorentnega razmerja s kreditno ali finančno institucijo, ki ima sedež v državi članici ali tretji državi, če:

1.      predhodno ni pridobil podatkov iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena;

2.      zaposleni pri zavezancu za sklenitev kontokorentnega razmerja predhodno ni pridobil pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe;

3.      kreditna ali finančna institucija s sedežem v državi članici ali tretji državi nima vzpostavljenega sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ali v skladu z zakonodajo države, v kateri ima sedež ali je registrirana, ni zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

4.      kreditna ali finančna institucija s sedežem v državi članici ali tretji državi posluje kot navidezna banka ali sklepa korespondenčna ali druga poslovna razmerja in opravlja transakcije z navideznimi bankami;

5.      kreditna ali finančna institucija s sedežem v državi članici ali tretji državi v primeru korespondenčnih računov, ki jih tretje osebe neposredno uporabijo za izvajanje transakcij v svojem imenu (prehodni računi), ni izvedla ukrepov za poznavanje stranke za tretje osebe, ki imajo neposreden dostop do računov korespondenčne banke, in na zahtevo korespondenčne banke ne more zagotoviti potrebnih podatkov, informacij in dokumentacije o pregledu stranke.

(1)Ne glede na prejšnji člen zavezanec, ki je ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, pri sklepanju kontokorentnega razmerja, ki zajema izvrševanje storitev v zvezi s kriptosredstvi, s kreditno ali finančno institucijo, ki ima sedež v tretji državi in opravlja podobne storitve, vključno s prenosi kriptosredstev, v okviru poglobljenega pregleda stranke zato, da v celoti razume strankino poslovanje ter preveri ugled stranke in kakovost njenega nadzora, izvede ukrepe iz prvega odstavka 21. člena tega zakona ter dodatno pridobi naslednje podatke in informacije: 1. datum registracije ali izdaje dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi ter naziv in sedež pristojnega organa tretje države, ki je izdal dovoljenje oziroma kjer je storitev registrirana; 2. opis izvajanja internih postopkov v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti postopkov pregleda stranke, ugotavljanja dejanskih lastnikov, sporočanja podatkov o sumljivih transakcijah in strankah pristojnim organom, vodenja evidenc, notranje kontrole in drugih postopkov, ki jih je kreditna ali finančna institucija sprejela v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja ter financiranjem terorizma, z namenom oceniti ustreznost notranjih kontrol; 3. opis sistemske ureditve na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma, ki velja v tretji državi, v kateri ima sedež ali je registrirana kreditna ali finančna institucija, z namenom razumeti odgovornost posameznih institucij in, ali je kreditna, finančna ali druga podobna institucija subjekt ustreznega nadzora z vidika preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma; 4. pisno izjavo, da kreditna ali finančna institucija ne posluje kot navidezna banka; 5. pisno izjavo, da kreditna ali finančna institucija z navideznimi bankami nima vzpostavljenih poslovnih razmerij, jih z njimi ne sklepa ali z njimi ne izvaja transakcij; 6. pisno izjavo, da je kreditna ali finančna institucija v državi, v kateri ima sedež, ali kjer je registrirana, pod upravnim nadzorom pristojnega organa v državi ter je v skladu z zakonodajo te države zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma.

(2)Zaposleni pri zavezancu, ki sklepa kontokorentno razmerje iz prejšnjega odstavka in vodi postopek poglobljenega pregleda stranke, pred to sklenitvijo pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe, ki ima položaj višjega vodstva.

(3)Podatke iz prvega odstavka tega člena zavezanec pridobi z vpogledom v javne ali druge dostopne evidence podatkov ali z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo, ki mu jo pošlje kreditna ali finančna institucija.

(4)Izvajanje ukrepov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena zavezanec dokumentira.

(5)Zavezanec posodablja podatke in informacije iz prvega odstavka tega člena redno oziroma kadar nastanejo nova tveganja v povezavi s kreditno ali finančno institucijo.

(6)Zavezanec ne sme skleniti ali nadaljevati kontokorentnega razmerja iz prvega odstavka tega člena, če: 1. predhodno ni pridobil podatkov iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena; 2. zaposleni pri zavezancu za sklenitev kontokorentnega razmerja predhodno ni pridobil pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe; 3. kreditna ali finančna institucija nima vzpostavljenega sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ali v skladu z zakonodajo države, v kateri ima sedež ali kjer je registrirana, ni zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma; 4. kreditna ali finančna institucija posluje kot navidezna banka ali sklepa korespondenčna ali druga poslovna razmerja in opravlja transakcije z navideznimi bankami; 5. kreditna ali finančna institucija v primeru korespondenčnih računov s kriptosredstvi, ki jih tretje osebe neposredno uporabijo za izvajanje transakcij v svojem imenu (prehodni računi), ni izvedla ukrepov za poznavanje stranke za tretje osebe, ki imajo neposredni dostop do računov korespondenčne kreditne ali finančne institucije, in na zahtevo korespondenčne kreditne ali finančne institucije ne more zagotoviti potrebnih podatkov, informacij in dokumentacije o pregledu stranke.

(7)Kadar se zavezanec odloči, da bo prekinil korespondenčni odnos iz prvega odstavka tega člena, iz razlogov, povezanih s politiko za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, svojo odločitev dokumentira.

(1)Zavezanec vzpostavi in izvaja ustrezen sistem upravljanja tveganj, ki vsebuje tudi postopek, s katerim ugotavlja, ali je stranka ali njen dejanski lastnik politično izpostavljena oseba. Ta postopek, ki temelji na oceni tveganja iz 18. člena tega zakona, določi v svojem notranjem aktu ob upoštevanju smernic pristojnega nadzornega organa iz prvega odstavka 152. člena tega zakona.

(2)Politično izpostavljena oseba iz prejšnjega odstavka je vsaka fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju v državi članici ali tretji državi, vključno z njenimi ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci.

(3)Fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem javnem položaju, so: a)     voditelji držav, predsedniki vlad, ministri in njihovi namestniki oziroma pomočniki; b)     izvoljeni predstavniki zakonodajnih teles; c)     člani vodstvenih organov političnih strank; č)    člani vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na visoki ravni, zoper odločitve katerih, razen v izjemnih primerih, ni mogoče uporabiti rednih ali izrednih pravnih sredstev; d)     člani računskih sodišč in svetov centralnih bank; e)     vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov ter predstavništev mednarodnih organizacij in visoki častniki oboroženih sil; f)      člani upravnih ali nadzornih organov državnih podjetij; g)     predstojniki organov mednarodnih organizacij (kot so na primer predsedniki, generalni sekretarji, direktorji, sodniki), njihovi namestniki in člani vodstvenih organov ali nosilci enakovrednih funkcij v mednarodnih organizacijah.

(4)Državno podjetje iz f) točke prejšnjega odstavka je družba, ki izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev:

1.      država ima večino glasovalnih pravic;

2.      država ima večino poslovnih deležev ali delnic;

3.      država ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta te družbe in je hkrati njena družbenica ali delničarka;

4.      država je delničarka ali družbenica in na podlagi pogodbe z drugimi delničarji ali družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi;

5.      država ima pravico izvajati prevladujoč vpliv ali nadzor.

(5)Ožji družinski člani osebe iz drugega odstavka tega člena so: zakonec ali zunajzakonski partner, partner iz sklenjene ali nesklenjene partnerske zveze, starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji.

(6)Ožji sodelavci osebe iz drugega odstavka tega člena so vse fizične osebe, za katere je znano, da so skupaj dejanski lastniki ali da imajo kakršne koli druge tesne poslovne odnose s politično izpostavljeno osebo. Ožji sodelavec je tudi fizična oseba, ki je edini dejanski lastnik poslovnega subjekta ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, za katerega je znano, da je bil ustanovljen v dejansko korist politično izpostavljene osebe.

(7)Če je stranka, ki sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcijo, ali če je stranka, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcija, ali njen dejanski lastnik politično izpostavljena oseba, zavezanec v okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 21. člena tega zakona sprejme še naslednje ukrepe:

1.      pridobi v obsegu, ki je v skladu z oceno tveganja poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti, za stranko oziroma dejanskega lastnika podatke o izvoru premoženja ter podatke o izvoru sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, in sicer iz listin in druge dokumentacije, ki jih zavezancu lahko predloži tudi stranka; če teh podatkov ni mogoče dobiti na opisani način ali če je to v skladu z oceno tveganja poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave stranke;

2.      zaposleni pri zavezancu, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s stranko pred njegovo sklenitvijo, obvezno pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda položaj višjega vodstva; odobritev nadaljevanja poslovnega razmerja se pridobi tudi, če se ugotovi politično izpostavljenost po sklenitvi poslovnega razmerja;

3.      po sklenitvi poslovnega razmerja s posebno skrbnostjo spremlja transakcije in druge poslovne aktivnosti, ki jih pri zavezancu izvaja stranka.

(8)Kadar politično izpostavljena oseba iz tega člena preneha delovati na vidnem javnem položaju, zavezanec nadaljuje izvajanje ustreznih ukrepov še 12 mesecev. Po tem obdobju znova oceni nadaljnje tveganje, ki ga prinaša ta oseba, ter izvaja ustrezne ukrepe z upoštevanjem tveganja tako dolgo, dokler ne ugotovi, da v zvezi s to osebo tveganje ne obstaja več.

(1)Seznam z natančno navedbo funkcij iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ki se v Republiki Sloveniji štejejo kot vidni javni položaj, določi vlada. Vlada sproti posodablja seznam.

(2)Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, na podlagi pisnega predloga ministrstva, pristojnega za finance, zaprosi mednarodne organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji, da objavijo in posodabljajo seznam svojih vidnih javnih funkcij ter ga pošljejo Evropski komisiji.

(1)Zavezanec vzpostavi ustrezne ukrepe, s katerimi ugotavlja, ali so upravičenci življenjskega zavarovanja ali življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov, in dejanski lastnik upravičencev politično izpostavljene osebe. Navedeni ukrepi se sprejmejo najpozneje v času izplačila ali popolnega ali delnega prenosa police. V primeru ugotovljenega povečanega tveganja zavezanec poleg ukrepov iz prvega odstavka 21. člena tega zakona sprejme še naslednja ukrepa:

1.      pred izplačilom police o tem obvesti nadrejeno odgovorno osebo, ki zaseda položaj višjega vodstva;

2.      posebej skrbno pregleda poslovno razmerje, sklenjeno z imetnikom police, in v primeru razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma uradu poda sporočilo o sumljivih transakcijah v skladu s 76. členom tega zakona.

(2)Ukrepi iz prejšnjega odstavka se izvajajo tudi za ožje družinske člane in ožje sodelavce iz petega in šestega odstavka 66. člena tega zakona.

(3)Kadar politično izpostavljena oseba iz tega člena preneha delovati na vidnem javnem položaju, zavezanec nadaljuje izvajanje ustreznih ukrepov še 12 mesecev. Po tem obdobju znova oceni nadaljnje tveganje, ki ga prinaša ta oseba, ter izvaja ustrezne ukrepe z upoštevanjem tveganja tako dolgo, dokler ne ugotovi, da v zvezi s to osebo tveganje ne obstaja več.

(1)Kadar je stranka ali transakcija povezana s tretjo državo z visokim tveganjem iz šestega odstavka 55. člena tega zakona, zavezanec v okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 21. člena tega zakona izvede najmanj še naslednje ukrepe:

1.      pridobi dodatne podatke o dejavnosti stranke in pogosteje posodablja podatke o istovetnosti stranke in njenem dejanskem lastniku,

2.      pridobi dodatne podatke o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja in podatke o razlogih nameravane ali opravljene transakcije,

3.      pridobi podatke o izvoru sredstev in premoženja stranke ter dejanskega lastnika ter posebej o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja ali transakcije,

4.      zaposleni pri zavezancu, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s stranko, ki je povezana s tretjo državo z visokim tveganjem, pred njegovo sklenitvijo obvezno pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda položaj višjega vodstva; odobritev nadaljevanja poslovnega razmerja se pridobi tudi, če se ugotovi povezanost s tretjo državo z visokim tveganjem po sklenitvi poslovnega razmerja,

5.      po sklenitvi poslovnega razmerja s posebno skrbnostjo spremlja transakcije in druge poslovne aktivnosti, ki jih pri zavezancu izvaja oseba, povezana s tretjo državo z visokim tveganjem, tako da zagotavlja pogostejše in dalj časa trajajoče spremljanje poslovanja vključno z opredeljevanjem transakcijskih vzorcev, ki jih je treba tudi naprej preučevati.

(2)Poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka zavezanec v primerih iz prejšnjega odstavka in kjer je to primerno na zahtevo nadzornega organa iz prvega odstavka 152. člena zakona:

-        uporabi dodatne elemente poglobljenega pregleda stranke,

-        uvede ustrezno okrepljene mehanizme za sporočanje podatkov ali sistematično sporočanje podatkov uradu,

-        omeji izvajanje poslovnega razmerja ali transakcij.

(3)Zavezancu ni treba izvajati dodatnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena, kadar je stranka podružnica ali hčerinska družba v večinski lasti družbe s sedežem v EU, ustanovljena v tretji državi z visokim tveganjem, če ta podružnica ali hčerinska družba v celoti izvaja politike in postopke skupine, ki so enaki ali enakovredni določbam tega zakona. V teh primerih zavezanec obseg ukrepov prilagodi oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz 18. člena tega zakona.

V primerih iz drugega odstavka 64. člena tega zakona zavezanec poleg ukrepov iz prvega odstavka 21. člena tega zakona izvede enega ali več dodatnih ukrepov, ki primeroma obsegajo:

1.      pridobivanje dodatnih podatkov o dejavnosti stranke in pogostejše posodabljanje podatkov o istovetnosti stranke in njenem dejanskem lastniku,

2.      pridobivanje dodatnih podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja in podatkov o razlogih nameravane ali opravljene transakcije,

3.      pridobivanje podatkov o izvoru sredstev in premoženja stranke ter dejanskega lastnika ter podatkov o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja ali transakcije,

4.      pridobivanje pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda položaj višjega vodstva, pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali odobritve nadaljevanja poslovnega razmerja, če se oceni ali ugotovi povečano tveganje po sklenitvi poslovnega razmerja,

5.      posebno skrbno spremljanje transakcij in drugih poslovnih aktivnosti, ki jih pri zavezancu izvaja stranka,

6.      preverjanje verodostojnosti pridobljenih podatkov in dokumentacije pri zunanjih virih.

Zavezanec strankam ne sme odpirati, izdajati ali zanje voditi anonimnih računov, hranilnih knjižic na geslo ali prinesitelja, anonimnih sefov ali drugih produktov in storitev, ki bi posredno ali neposredno omogočali prikrivanje istovetnosti stranke.

(1)Zavezanec ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcij iz 22. in 23. člena tega zakona, če stranka izkazuje lastništvo pravne osebe ali podobnega subjekta tujega prava na podlagi delnic na prinosnika, katerih sledljivost ni omogočena prek centralne depotne družbe ali podobnega registra ali trgovalnih računov, in se ga ne da ugotoviti na podlagi druge poslovne dokumentacije.

(2)Zavezanci za potrebe izvajanja določbe iz prejšnjega odstavka pri centralni depotni družbi pridobijo podatke o imetnikih prinosniških delnic za konkretno stranko.

Zavezanec ne sme sklepati ali nadaljevati korespondenčnih ali kontokorentnih odnosov z banko, ki posluje ali bi lahko poslovala kot navidezna banka, ali drugo podobno kreditno ali finančno institucijo, za katero je znano, da dovoljuje uporabo svojih računov navideznim bankam.

(1)Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitve v Republiki Sloveniji, od stranke ali nekoga tretjega pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 5.000 eurov. Prav tako ne smejo v okviru svoje dejavnosti stranki ali nekomu tretjemu izplačati gotovine, če to plačilo presega vrednost 5.000 eurov.

(2)Omejitev gotovinskih plačil iz prejšnjega odstavka velja tudi, če se plačilo za prodano blago ali opravljeno storitev opravi v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000 eurov.

(3)Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitev, plačilo iz prvega in drugega odstavka tega člena od stranke ali nekoga tretjega sprejmejo na svoj plačilni račun, če ni z drugim zakonom določeno drugače.

(4)Določbe iz prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za zavezance iz 1., 2., 15. in 17. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona.

(1)Zavezanec sporoči uradu podatke iz 1., 2., 6., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 eurov, in sicer takoj, ko je opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji.

(2)Zavezanec iz 1., 2., 3., 4. in 17. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona sporoči uradu podatke iz 1., 2., 6., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona o vsaki gotovinski in negotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 eurov in ki je na zahtevo stranke opravljena na plačilne račune:

-        pravnih in fizičnih oseb v države iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 55. člena tega zakona,

-        pravnih in fizičnih oseb s sedežem oziroma stalnim ali začasnim prebivališčem v državah iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 55. člena tega zakona, takoj, ko je transakcija opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji.

(3)Sporočilo iz prvega in drugega odstavka tega člena se uradu pošlje po zaščiteni elektronski poti. Če je sporočanje po zaščiteni elektronski poti iz tehničnih razlogov bistveno oteženo ali onemogočeno, se takšno sporočilo izjemoma pošlje uradu le v pisni obliki.

(4)Obveznost sporočanja gotovinskih transakcij iz prvega odstavka tega člena ne velja za revizijske družbe ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja.

(5)Urad na svojih spletnih straneh takoj, najpozneje pa naslednji delovni dan po prejemu podatkov iz drugega odstavka tega člena, objavi podatke 1., 7. in 8. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona, razen osebnega imena ter naslova stalnega in začasnega bivališča.

(6)Zavezancu ni treba sporočiti podatkov iz prvega odstavka tega člena, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      stranka ima status pravne osebe;

2.      stranka je registrirana za opravljanje vsaj ene izmed dejavnosti, ki je po predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, uvrščena v:

-  področje »G« Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil,

-  področje »I« Gostinstvo;

3.      stranka opravlja kot glavno vsaj eno izmed dejavnosti iz prejšnje točke;

4.      če se gotovinska transakcija nanaša na strankino polaganje dnevnih iztržkov iz naslova prodaje blaga ali storitev v dobro računa, ki ga ima ta stranka odprtega pri kateremkoli zavezancu iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona.

(7)Zavezancu iz 1., 2., 4. in 15. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ni treba sporočiti podatkov iz prvega odstavka tega člena, če gotovinska transakcija poteka med zavezancem iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in zavezancem iz 15. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter se hkrati nanaša na odkup ali prodajo tuje gotovine.

(8)Zavezancu iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ni treba sporočiti podatkov iz prvega odstavka tega člena, če se gotovinska transakcija nanaša na pologe gotovine iz naslova izvajanja delovnih nalog uslužbencev državnih organov in organov lokalnih skupnosti, ki naloge izvajajo v skladu s področnimi predpisi.

(1)Zavezanec sporoči uradu podatke iz prvega odstavka 150. člena tega zakona ter pošlje z njimi povezano dokumentacijo vedno, kadar v zvezi s transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, in sicer še pred izvedbo transakcije, ter v sporočilu navede rok, v katerem naj bi se ta opravila. Takšno sporočilo o sumljivi transakciji uradu pošlje po zaščiteni elektronski poti, izjemoma se lahko poda po telefonu, vendar se uradu pošlje tudi po zaščiteni elektronski poti najpozneje naslednji delovni dan. Kadar so podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma šele po izvedeni transakciji, zavezanec sporoči uradu podatke takoj oziroma najpozneje v petih delovnih dneh po tem, ko je razloge zaznal oziroma imel na voljo dovolj podatkov, da bi razloge lahko zaznal.

(2)Če je sporočanje transakcij iz prejšnjega odstavka po zaščiteni elektronski poti iz tehničnih razlogov bistveno oteženo ali onemogočeno, se takšno sporočilo uradu izjemoma pošlje le v pisni obliki.

(3)Obveznost sporočanja transakcij iz prvega odstavka tega člena velja tudi za nameravano transakcijo ne glede na to, ali je bila pozneje opravljena ali ne.

(4)Sumljiva transakcija iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je vsaka nameravana ali opravljena transakcija, v zvezi s katero zavezanec ve ali ima razloge za sum, da premoženje ali sredstva izvirajo iz kaznivih dejanj, ki bi lahko pomenila predhodno dejanje za pranje denarja ali so povezana s financiranjem terorizma ali po značilnostih ustrezajo indikatorjem za prepoznavanje sumljivih transakcij iz 92. člena tega zakona, ki napotujejo na razloge za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(5)Revizijske družbe ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, vedno, ko stranka pri njih išče nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, to sporočijo uradu takoj oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko je stranka pri njih iskala nasvet.

(6)Če zavezanec v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena zaradi narave transakcije ali ker ta sploh ni bila opravljena ali iz drugih upravičenih razlogov ne more ravnati po določenem postopku, uradu sporoči podatke takoj, ko je to mogoče, oziroma takoj po zaznavi razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. V sporočilu obrazloži razloge, zaradi katerih ni ravnal po opisanem postopku.

Podatke in dokumentacijo iz desetega odstavka 47. člena tega zakona, podatke iz prvega in drugega odstavka 75. člena tega zakona, prvega, drugega in tretjega odstavka 76. člena tega zakona, petega odstavka 86. člena tega zakona in tretjega odstavka 151. člena tega zakona ter letna poročila o izvajanju notranje kontrole in ukrepov na podlagi zahteve urada iz prvega odstavka 126. člena ali tretjega odstavka 154. člena tega zakona zavezanec predloži uradu na način in v obliki, ki ju predpiše minister.

(1)Zavezanci, ki so del skupine, izvajajo politike in postopke te skupine, ki se nanašajo na ukrepe odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določene s tem zakonom, vključno s politikami in postopki varstva podatkov ter izmenjave informacij znotraj skupine za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(2)Zavezanci, ki imajo podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti s sedežem v državah članicah in tretjih državah, vzpostavijo politike in postopke skupine iz prejšnjega odstavka ter jih v njih tudi izvajajo. Pri vzpostavitvi politik in postopkov skupine zavezanec upošteva zahteve iz 18. člena tega zakona.

(3)Izmenjava informacij znotraj skupine je dovoljena, vključno z izmenjavo informacij o sumljivih transakcijah iz 77. člena tega zakona, razen če urad izmenjavi informacij o sumljivih transakcijah izrecno nasprotuje.

(4)V okviru izmenjave informacij iz prejšnjega odstavka je dovoljena tudi izmenjava podatkov iz prvega odstavka 150. člena tega zakona za namen zagotavljanja poznavanja stranke.

(5)Prenos podatkov v tretje države je dopusten, če so zanj izpolnjeni pogoji, določeni v V. poglavju Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov.

(1)Zavezanec, ki neposredno opravlja svojo poslovno dejavnost v drugi državi članici ali jo opravlja prek podružnice ali zastopnikov, zagotovi, da sam neposredno ali njegove podružnice in zastopniki upoštevajo zakonodajo te države članice, ki ureja področje odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma.

(2)Nadzor nad izvajanjem prejšnjega odstavka izvajajo pristojni nadzorni organi države članice, v kateri zavezanec opravlja svojo poslovno dejavnost prek podružnice, zastopnikov ali neposredno, v sodelovanju s pristojnimi nadzornimi organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona.

(1)Banka Slovenije lahko od izdajateljev elektronskega denarja ali ponudnikov plačilnih storitev, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, zahteva, da na območju Republike Slovenije imenujejo osrednjo kontaktno točko v primerih, kadar izdajatelji elektronskega denarja ali ponudniki plačilnih storitev:

1.      niso podružnice ali hčerinske družbe, ustanovljene na območju Republike Slovenije,

2.      je njihov sedež na območju druge države članice in

3.      opravljajo posle na območju Republike Slovenije prek mreže več zastopnikov oziroma distributerjev elektronskega denarja.

(2)Zastopniki oziroma distributerji elektronskega denarja iz 3. točke prejšnjega odstavka so fizične ali pravne osebe, ki pri opravljanju poslov, povezanih z izdajo elektronskega denarja ali plačilnih storitev, na podlagi pooblastila o zastopanju delujejo v imenu izdajateljev elektronskega denarja ali ponudnikov plačilnih storitev.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko izdajatelji elektronskega denarja ali ponudniki plačilnih storitev s sedežem na območju druge države članice na lastno pobudo imenujejo osrednjo kontaktno točko na območju Republike Slovenije. O nameri imenovanja osrednje kontaktne točke izdajateljev elektronskega denarja ali ponudnikov plačilnih storitev obvestijo Banko Slovenije.

(4)Osrednje kontaktne točke so lahko fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno bivališče oziroma sedež na območju Republike Slovenije.

(5)Banka Slovenije pridobi o fizičnih in pravnih osebah, ki so osrednje kontaktne točke, podatke iz tretjega odstavka 150. člena tega zakona.

(6)Osrednje kontaktne točke, imenovane na območju Republike Slovenije, v imenu izdajateljev elektronskega denarja in ponudnikov plačilnih storitev:

1.      zagotavljajo, da mreže zastopnikov izvajajo ukrepe preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma, določene v tem zakonu,

2.      posredujejo podatke, informacije in dokumentacijo Banki Slovenije ali uradu na njuno zahtevo, kadar izvajata nadzor v skladu z določbami tega zakona,

3.      nudijo pomoč pri sodelovanju in usklajevanju nadzora nad mrežo zastopnikov med Banko Slovenije, uradom in pristojnimi nadzornimi organi držav članic, v katerih je sedež izdajateljev elektronskega denarja ali ponudnika plačilnih storitev.

(1)Če Banka Slovenije pri poslovanju zastopnikov oziroma distributerjev elektronskega denarja iz drugega odstavka prejšnjega člena ugotovi hujše pomanjkljivosti pri izvajanju ukrepov preprečevanja pranja denarja ali financiranja terorizma, lahko v okviru svojih pristojnosti sprejme ustrezne in sorazmerne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Ukrepi so začasni in prenehajo, ko so pomanjkljivosti odpravljene.

(2)Pri sprejemanju ukrepov in odpravljanju pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije sodeluje s pristojnimi nadzornimi organi države članice, v kateri ima družba za izdajo elektronskega denarja ali ponudnik plačilnih storitev sedež.

(1)Zavezanec z vzpostavitvijo ter izvajanjem politik in postopkov skupine iz drugega odstavka 78. člena tega zakona zagotovi, da se ukrepi odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, v enakem ali večjem obsegu izvajajo tudi v njegovih podružnicah in hčerinskih družbah v njegovi večinski lasti, ki so ustanovljene v tretjih državah, in sicer v obsegu, kakršnega dopušča pravo teh tretjih držav.

(2)Če so v tretjih državah iz prejšnjega odstavka minimalni standardi izvajanja ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ali financiranja terorizma manj strogi, kot so predpisani s tem zakonom, zavezanec zagotovi, da njegove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti sprejmejo in izvajajo ustrezne ukrepe, enakovredne ukrepom v skladu s tem zakonom, kolikor to dopušča pravo te tretje države. Ustrezni ukrepi vključujejo tudi ukrepe varstva podatkov.

(3)Kadar pravo tretje države ne dopušča izvajanja politik in postopkov iz 78. člena tega zakona in iz prvega in drugega odstavka tega člena, Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor o tem obvestijo Evropski bančni organ in pristojne nadzorne organe drugih držav članic, in sicer z namenom, da se uskladijo aktivnosti pri doseganju ustrezne rešitve.

(4)Kadar pravo tretje države ne dopušča izvajanja politik in postopkov iz 78. člena tega zakona ter iz prvega in drugega odstavka tega člena, zavezanec zagotovi, da podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v tretji državi sprejmejo in izvajajo ustrezne dodatne ukrepe, s katerimi učinkovito obvladujejo tveganja za pranje denarja ali financiranja terorizma, in o tem obvestijo pristojne nadzorne organe iz prvega odstavka 152. člena tega zakona. Pri ocenjevanju, katere tretje države ne dopuščajo izvajanja politik in postopkov iz 78. člena tega zakona, se upoštevajo morebitne pravne omejitve, ki bi lahko ovirale pravilno izvajanje teh politik in postopkov, vključno s tajnostjo in varstvom podatkov ter drugimi ovirami, ki omejujejo izmenjavo informacij, ki bi lahko bile pomembne za ta namen.

(5)Če dodatni ukrepi iz prejšnjega odstavka ne zadostujejo, lahko nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona zavezancu naložijo, da v tretji državi izvede še dodatne ukrepe nadzora, med katerimi so lahko tudi:

1.      prepoved sklepanja poslovnih razmerij,

2.      prekinitev poslovnega razmerja,

3.      prepoved izvajanja transakcij ali

4.      prenehanje delovanja v tej tretji državi.

(1)Zavezanci za posamezne naloge odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določene s tem zakonom in v predpisih, sprejetih na njegovi podlagi, imenujejo pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek zavezanci, ki imajo zaposlene manj kakor štiri zaposlene, ne imenujejo pooblaščenca in ne izvajajo notranje kontrole v skladu s tem zakonom.

(3)Če zavezanec, ki ima zaposlene manj kot štiri zaposlene, kljub določbi prejšnjega odstavka imenuje pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov, morajo te osebe izpolnjevati pogoje iz 84. člena tega zakona in izvajati naloge iz 85. člena tega zakona.

(4)Če zavezanec, ki ima zaposlene manj kot štiri zaposlene, kljub določbi drugega odstavka tega člena izvaja notranjo kontrolo, notranjo kontrolo izvaja v skladu z 88. členom tega zakona.

(5)Zavezanci iz 4. člena tega zakona, ki imajo podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v državah članicah in v tretjih državah, za naloge odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določene v tem zakonu in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi, imenujejo pooblaščenca skupine in enega ali več njegovih namestnikov.

(1)Zavezanec zagotovi, da delo pooblaščenca iz prejšnjega člena lahko opravlja izključno oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.      je zaposlena na delovnem mestu, ki je pri zavezancu sistemizirano na tako visokem položaju, da osebi omogoča hitro, kakovostno in pravočasno izvajanje nalog iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi;

2.      ni bila pravnomočno obsojena ali ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti in kazen še ni bila izbrisana;

3.      je ustrezno strokovno usposobljena za naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za opravljanje funkcije pooblaščenca;

4.      dobro pozna naravo poslovanja zavezanca na področjih, izpostavljenih tveganju za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(2)Delo namestnika pooblaščenca lahko opravlja oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka.

(1)Pooblaščenec iz prvega odstavka 83. člena tega zakona opravlja zlasti naslednje naloge:

1.      skrbi za vzpostavitev, delovanje in razvoj sistema odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma pri zavezancu;

2.      skrbi za pravilno in pravočasno sporočanje podatkov uradu v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;

3.      sodeluje pri pripravi in spremembah operativnih postopkov ter pri pripravi določb notranjih aktov zavezanca, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma;

4.      sodeluje pri izdelavi smernic za opravljanje kontrole v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma;

5.      spremlja in koordinira dejavnosti zavezanca na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

6.      sodeluje pri vzpostavitvi in razvoju informacijske podpore za izvajanje dejavnosti v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter financiranja terorizma pri zavezancu;

7.      upravi ali drugemu poslovodnemu organu pri zavezancu daje pobude in predloge za izboljšanje sistema odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

8.      sodeluje pri pripravi programov strokovnega usposabljanja in izobraževanja zaposlenih pri zavezancu na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja ter financiranja terorizma.

(2)Pooblaščenec iz petega odstavka 83. člena tega zakona opravlja zlasti naslednje naloge:

1.      skrbi za vzpostavitev in izvajanje učinkovitih politik in postopkov skupine, ki se nanašajo na ukrepe odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma,

2.      spremlja in usklajuje upoštevanje zakonodaj držav članic, ki urejajo področje odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma, s strani podružnic in zastopnikov, ki opravljajo dejavnost v drugih državah članicah,

3.      skrbi za izvajanje ustreznih ter po potrebi dodatnih ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma v podružnicah in hčerinskih družbah, ustanovljenih v tretjih državah,

4.      skrbi za pravilno in pravočasno izvajanje dodatnih ukrepov nadzora v tretji državi, ki jih zavezancu naložijo nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona.

(3)Namestnik nadomešča pooblaščenca med njegovo odsotnostjo v celotnem obsegu nalog iz tega člena in opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom, če je tako določeno z notranjim aktom zavezanca.

(1)Zavezanec za izvajanje nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu pooblaščencu:

1.      zagotovi neomejen dostop do vseh podatkov, informacij in dokumentacije, potrebnih za izvajanje teh nalog;

2.      priskrbi ustrezna pooblastila za učinkovito izvajanje nalog iz prvega odstavka prejšnjega člena;

3.      izpolni ustrezne kadrovske, materialne in druge pogoje dela;

4.      ponudi primerne prostorske in tehnične zmogljivosti, ki zagotavljajo ustrezno stopnjo varnosti podatkov in informacij, ki jih ima na voljo pooblaščenec na podlagi tega zakona;

5.      zagotovi ustrezno informacijsko-tehnično podporo, ki omogoča stalno in varno spremljanje dejavnosti na tem področju;

6.      zagotovi redno strokovno usposabljanje v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter financiranjem terorizma in

7.      priskrbi nadomeščanje med njegovo odsotnostjo.

(2)Notranje organizacijske enote, vključno z upravo ali drugim poslovodnim organom pri zavezancu, pooblaščencu zagotovijo pomoč in podporo pri opravljanju nalog po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, ter ga sproti obveščajo o vseh dejstvih, ki so ali bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma. Zavezanec način sodelovanja med svojimi organizacijskimi enotami in pooblaščencem podrobneje uredi z notranjim aktom.

(3)Zavezanec zagotovi osebi, ki ima funkcijo pooblaščenca po tem zakonu, da svoje delo in naloge opravlja kot izključno delovno obveznost s polnim delovnim časom, če je zaradi velikega števila zaposlenih, narave ali obsega poslovanja oziroma drugih upravičenih razlogov trajno povečan obseg nalog preprečevanja in odkrivanja pranja denarja ter financiranja terorizma.

(4)Pooblaščenec iz prejšnjega odstavka opravlja svoje naloge kot samostojen organizacijski del, ki je neposredno odgovoren upravi ali drugemu poslovodnemu organu ter je funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih organizacijskih delov zavezanca.

(5)Zavezanec sporoči uradu podatke o osebnem imenu in nazivu delovnega mesta pooblaščenca ter namestnika pooblaščenca in vsako spremembo teh podatkov brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva imenovanja oziroma spremembe podatka. Zavezanec sporoči tudi datum imenovanja, datum prenehanja funkcije, naslov, kjer pooblaščenec in njegov namestnik opravljata svoje delo, če je ta drugačen od sedeža zavezanca, ter kontaktne podatke pooblaščenca in njegovega namestnika, kot sta telefonska številka in elektronski naslov, ter morebitne druge podatke za stike.

(6)Zavezanci iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona opredelijo funkcijo pooblaščenca kot ključno funkcijo v skladu s pravnim aktom Banke Slovenije, ki ureja ureditev notranjega upravljanja, upravljalnega organa in procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice.

(1)Zavezanec sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da so zaposleni, ki opravljajo naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu, seznanjeni z določbami tega zakona, vključno z ustreznimi zahtevami glede varstva podatkov. Sprejeti ukrepi morajo biti sorazmerni glede na vrsto in velikost zavezanca ter tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma.

(2)Zavezanec skrbi za redno strokovno usposabljanje vseh zaposlenih, ki opravljajo naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja ter financiranja terorizma po tem zakonu.

(3)Strokovno usposabljanje in izobraževanja iz prejšnjega odstavka se nanašajo na seznanjanje z določili zakona ter na njegovi podlagi izdanih pravilnikov in notranjih aktov, s strokovno literaturo glede preprečevanja in odkrivanja pranja denarja ter financiranja terorizma, s seznami indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(4)Zavezanec pripravi program letnega strokovnega usposabljanja za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter financiranja terorizma najpozneje do konca marca za tekoče leto.

Zavezanci zagotovijo redno in učinkovito notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu.

Minister predpiše podrobnejša pravila o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje kontrole, hrambi in varovanju podatkov, upravljanju evidenc in strokovnem usposabljanju zaposlenih pri zavezancih.

(1)Odvetnik, odvetniška družba ali notar izvaja ukrepe odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po določbah tega zakona le, kadar:

1.      pomaga pri načrtovanju ali izvajanju transakcij za stranko v zvezi z: a)    nakupom ali prodajo nepremičnine ali gospodarske družbe, b)    upravljanjem strankinega denarja, vrednostnih papirjev ali drugega premoženja, c)    odpiranjem ali upravljanjem bančnih računov, hranilnih vlog ali računov za poslovanje z vrednostnimi papirji, č)   zbiranjem sredstev, potrebnih za ustanovitev, delovanje ali upravljanje gospodarske družbe, d)    ustanavljanjem, delovanjem ali upravljanjem ustanove, sklada, gospodarske družbe ali druge podobne pravno-organizacijske oblike; ali

2.      v imenu in za račun stranke izvaja finančno transakcijo ali transakcijo v zvezi z nepremičnino.

(2)Odvetnik, odvetniška družba ali notar vedno, ko stranka pri njih išče nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, to sporoči Odvetniški zbornici Slovenije oziroma Notarski zbornici Slovenije, in sicer takoj oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko je stranka pri njih iskala nasvet. Odvetnik, odvetniška družba ali notar morajo odkloniti nadaljnje svetovanje.

(3)Če v primeru iz prejšnjega odstavka obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, Odvetniška zbornica Slovenije oziroma Notarska zbornica Slovenije takoj oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko sta sprejeli sporočilo iz prejšnjega odstavka, o tem obvestita urad.

(1)Za odvetnika, odvetniško družbo ali notarja se ta zakon ne uporablja, kadar ugotavljajo pravni položaj stranke ali ko zastopajo stranko v sodnem postopku, kar pomeni tudi svetovanje o predlaganju ali izogibanju takšnemu postopku.

(2)Za odvetnika, odvetniško družbo ali notarja obveznost sporočanja iz 76. člena tega zakona ne velja v zvezi s podatkom, ki ga dobi od stranke ali o stranki pri ugotavljanju njenega pravnega položaja ali o njenem zastopanju v zvezi s sodnim postopkom, kar vključuje svetovanje o predlaganju ali izogibanju tega postopka ne glede na to, ali je takšen podatek pridobljen pred sodnim postopkom, med njim ali po njem.

(3)Pod pogoji iz prejšnjega odstavka odvetniku, odvetniški družbi ali notarju ni treba poslati podatkov, informacij in dokumentacije na podlagi zahteve urada iz prvega in drugega odstavka 100. člena tega zakona. V tem primeru uradu brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve pisno sporoči razloge, zaradi katerih ni ravnal v skladu z zahtevo urada.

(1)Zavezanci sestavijo seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(2)Pri sestavi seznama indikatorjev iz prejšnjega odstavka zavezanci upoštevajo zlasti zapletenost in obseg izvajanja transakcij, neobičajno sestavo, vrednost ali povezanost transakcij, ki nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena oziroma niso v skladu ali so v nesorazmerju z običajnim oziroma pričakovanim poslovanjem stranke, in druge okoliščine, ki so povezane s statusom ali drugimi lastnostmi stranke.

(3)Zavezanci pri ugotavljanju razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma in drugih okoliščin v zvezi s tem uporabljajo seznam indikatorjev iz prvega odstavka tega člena.

(4)Minister lahko predpiše obvezno vključitev posameznih indikatorjev na seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

Pri sestavi seznama indikatorjev iz prvega odstavka prejšnjega člena sodelujejo tudi urad, Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Finančna uprava Republike Slovenije, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, Notarska zbornica Slovenije, Odvetniška zbornica Slovenije ter združenja in društva, katerih člani so zavezanci po tem zakonu.

(1)Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma, ter druge naloge, določene s tem zakonom.

(2)Urad je osrednji državni organ, pristojen za sprejemanje in analiziranje sporočil o sumljivih transakcijah ter drugih podatkov, informacij in dokumentacije o morebitnem pranju denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanjih ali financiranju terorizma, ki jih pridobi na podlagi tega in drugih zakonov ali pravnih aktov EU, ki se neposredno uporabljajo, vključno s predpisi o preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje, ter za posredovanje rezultatov svojih analiz pristojnim organom.

(3)Urad je pri opravljanju svojih nalog iz prejšnjega odstavka v celoti avtonomen, samostojen in operativno neodvisen, vključno z odločanjem o sprejemanju in analiziranju podatkov, informacij in dokumentacije ter o podajanju rezultatov svojih analiz pristojnim organom.

(4)Varstvo podatkov in informacij iz evidenc urada ter finančnih analiz ne sme ovirati izvrševanja pristojnosti sodišč, državnega tožilstva in policije v kazenskih in predkazenskih postopkih. Ne glede na določbo prejšnjega stavka, urad glede podatkov, informacij ali dokumentacije, ki jih je pridobil od tuje finančne obveščevalne enote, uporabi postopek soglasja iz četrtega odstavka 114. člena tega zakona.

(5)Vsaka predložitev podatkov, informacij in dokumentacije uradu po tem zakonu je neodplačna.

(1)Urad kot lastno dejavnost izvaja usposabljanja za zavezance v zvezi z določbami tega zakona, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma.

(2)Urad izda podrobnejši interni splošni pravni akt o načinu opravljanja lastne dejavnosti, načinu oblikovanja cen, izkazovanju prihodkov in odhodkov ter drugih prvinah lastne dejavnosti.

(1)Policija, državno tožilstvo, sodišče in preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije lahko od urada zahtevajo in prejemajo finančne informacije ali finančno analizo.

(2)Urad sodeluje z organi, določenimi v skladu s prejšnjim odstavkom, in v primernem času odgovori na pisne zahteve po finančnih informacijah ali finančni analizi, ki vsebujejo navedbo zakonske pristojnosti, razlogov in številke zadeve ter jih vložijo ti organi, kadar so te finančne informacije ali finančna analiza potrebne, za vsak primer posebej, in kadar je razlog za takšne zahteve povezan s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem ali pregonom hudih kaznivih dejanj.

(3)Uporaba finančnih informacij ali finančnih analiz za namene, ki presegajo tiste, za katere je bila uporaba prvotno odobrena, je dovoljena le ob predhodnem soglasju urada.

(4)Urad lahko zavrne zahtevo iz drugega odstavka tega člena, kadar:

1.      obstajajo očitni in utemeljeni razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij škodovala učinkovitosti ali zaupnosti preiskav ali analiz, ki so še v izvajanju, ali

2.      bi bilo v izjemnih okoliščinah razkritje informacij očitno nesorazmerno z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembno za namene, za katere so bile informacije zahtevane.

(5)Vsaka zavrnitev iz prejšnjega odstavka mora biti obrazložena in se pošlje organu iz prvega odstavka tega člena, ki je vložil zahtevo.

(6)Odločitev o tem, ali informacije predati naprej, sprejme urad.

(7)Organi, določeni v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko finančne informacije in finančno analizo, ki jih v skladu s tem členom prejmejo od urada, obdelujejo tudi za posebne namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona hudih kaznivih dejanj, ki niso nameni, za katere se zbirajo osebni podatki v skladu s prvim odstavkom 8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20).

Urad je pristojen za sprejemanje in analiziranje naslednjih vrst podatkov in informacij:

1.      sporočil o sumljivih transakcijah, prejetih od zavezancev na podlagi prvega, drugega in četrtega odstavka 76. člena tega zakona;

2.      sporočil o gotovinskih transakcijah in nakazilih, prejetih od zavezancev na podlagi prvega in drugega odstavka 75. člena tega zakona;

3.      pobud, prejetih na podlagi prvega in drugega odstavka 108. člena tega zakona;

4.      pobud, prejetih na podlagi 109. člena tega zakona;

5.      podatkov, prejetih od Finančne uprave Republike Slovenije na podlagi 131. člena tega zakona;

6.      dejstev, prejetih na podlagi 168. člena tega zakona;

7.      zaprosil, obvestil, podatkov, informacij in dokumentacije, prejetih na podlagi določb tega zakona o mednarodnem sodelovanju;

8.      podatkov, informacij in dokumentacije, zbranih na podlagi 99., 100., 101. in 102. člena tega zakona;

9.      podatkov in informacij, pridobljenih na drug način, pri katerih urad presodi, da vsebujejo razloge za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

V okviru analitične funkcije urad na podlagi podatkov, informacij in dokumentacije, ki jih prejme in zbere na podlagi prejšnjega in 126. člena tega zakona, opravlja:

1.      operativne analize, osredotočene na analiziranje:

-  posameznih ali izbranih sporočil o sumljivih transakcijah, osebah, premoženju ali sredstvih iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena in

-  drugih sporočil, obvestil, podatkov in informacij iz prejšnjega člena, z namenom, da presodi, ali so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali kaznivega dejanja financiranja terorizma, ter

2.      strateške analize, osredotočene na ugotavljanje tipologij in trendov v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma.

(1)Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma, ali v primerih iz 108. člena tega zakona lahko od zavezanca zahteva, da mu predloži:

1.      podatke iz evidence o strankah in transakcijah, ki jo zavezanci vodijo na podlagi prvega odstavka 150. člena tega zakona;

2.      podatke o stanju sredstev in drugega premoženja te osebe pri zavezancu;

3.      podatke o prometu s sredstvi, posameznih transakcijah in premoženjem te osebe pri zavezancu;

4.      podatke o drugih poslovnih razmerjih, sklenjenih pri zavezancu;

5.      vse druge podatke in informacije, ki jih je zavezanec pridobil ali jih vodi na podlagi zakona ter so potrebni za odkrivanje in dokazovanje kaznivega dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma.

(2)Urad v zahtevi iz prejšnjega odstavka navede, katere podatke zahteva, pravno podlago za njihovo izročitev, namen njihove obdelave in rok, v katerem se zahtevani podatki predložijo uradu.

(3)Podatke iz prvega odstavka tega člena lahko urad od zavezanca zahteva tudi za osebo, za katero je mogoče sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih osebe, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma.

(4)V primerih iz prvega in tretjega odstavka tega člena zavezanec uradu na njegovo zahtevo pošlje tudi vso potrebno dokumentacijo.

(5)Podatke, informacije in dokumentacijo iz tega člena zavezanec predloži uradu brez odlašanja, najpozneje pa v petih delovnih dneh od prejema zahteve. Izjemoma lahko urad v zahtevi določi krajši rok, če je to potrebno zaradi ugotavljanja okoliščin, pomembnih za izdajo odredbe o začasni ustavitvi transakcije, ali zaradi pošiljanja podatkov tujim organom in mednarodnim organizacijam ter v drugih nujnih primerih, kadar je treba preprečiti nastanek premoženjske škode.

(6)Urad lahko zaradi obsežnosti dokumentacije ali drugih upravičenih razlogov zavezancu na njegovo obrazloženo pisno pobudo s pisnim obvestilom podaljša rok iz prejšnjega odstavka, lahko pa v takih primerih opravi pregled dokumentacije pri zavezancu.

(1)Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma, ali v primerih iz 102. člena tega zakona lahko od odvetnika, odvetniške družbe ali notarja zahteva podatke, informacije in dokumentacijo v zvezi s posli iz 90. člena tega zakona, ki so potrebni za odkrivanje in dokazovanje kaznivega dejanja pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali kaznivega dejanja financiranja terorizma. Urad v zahtevi navede, katere podatke zahteva, pravno podlago za njihovo predložitev, namen njihove obdelave in rok, v katerem se podatki predložijo uradu.

(2)Podatke iz prejšnjega odstavka lahko urad od odvetnika, odvetniške družbe ali notarja zahteva tudi za osebo, za katero je mogoče sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih osebe, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma.

(3)Glede rokov za predložitev podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo peti in šesti odstavek prejšnjega člena.

(1)Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma, ali v primerih iz 109. člena tega zakona lahko od državnih organov in nosilcev javnih pooblastil zahteva podatke, informacije in dokumentacijo, potrebne za odkrivanje in dokazovanje kaznivega dejanja pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali kaznivega dejanja financiranja terorizma. Urad v zahtevi navede, katere podatke zahteva, pravno podlago za njihovo predložitev, namen njihove obdelave in rok, v katerem se podatki predložijo uradu.

(2)Podatke iz prejšnjega odstavka lahko urad od državnih organov in nosilcev javnih pooblastil zahteva tudi za osebo, za katero je mogoče sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih osebe, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma.

(3)Državni organi in nosilci javnih pooblastil uradu predložijo podatke, informacije in dokumentacijo iz prejšnjih odstavkov brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve, ali mu neodplačno omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek lahko urad izjemoma v zahtevi določi krajši rok, če je to potrebno zaradi ugotavljanja okoliščin, pomembnih za izdajo odredbe o začasni ustavitvi transakcije, ali pošiljanja podatkov tujim organom in mednarodnim organizacijam ter v drugih nujnih primerih, kadar je treba preprečiti nastanek premoženjske škode.

(1)Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo ali osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma, ali v primerih iz 109. člena tega zakona lahko tudi od drugih oseb javnega in zasebnega prava zahteva podatke, informacije in dokumentacijo, s katerimi oseba razpolaga in ki so potrebni za odkrivanje in dokazovanje storitve kaznivega dejanja pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali kaznivega dejanja financiranja terorizma. Urad v zahtevi navede, katere podatke zahteva, pravno podlago za njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in rok, v katerem se podatki posredujejo uradu.

(2)Podatke iz prejšnjega odstavka lahko urad od drugih oseb javnega in zasebnega prava zahteva tudi za osebo, za katero je mogoče sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih osebe, v zvezi s katero so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma.

(3)Druge osebe javnega in zasebnega prava uradu predložijo podatke, informacije in dokumentacijo iz prejšnjih odstavkov brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve, ali mu neodplačno omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek lahko urad izjemoma v zahtevi določi krajši rok, če je to potrebno zaradi ugotavljanja okoliščin, pomembnih za izdajo odredbe o začasni ustavitvi transakcije, ali pošiljanja podatkov tujim organom in mednarodnim organizacijam ter v drugih nujnih primerih, kadar je treba preprečiti nastanek premoženjske škode.

Za vročanje zahtev iz 99., 100., 101. in 102. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Ne glede na druge določbe tega zakona lahko urad za potrebe preverjanja pravilnosti podatkov, posredovanih uradu na podlagi 75. in 76. člena tega zakona, pridobi od pristojnega državnega organa enolični identifikacijski znak osebe, na katero se nanašajo posredovani podatki.

(1)Urad lahko s pisno odredbo začasno, vendar največ za tri delovne dni ustavi transakcijo, če presodi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivih dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma, in o tem obvesti pristojne organe.

(2)Namen ukrepa začasne ustavitve transakcije je, da se uradu zagotovi potreben čas za analiziranje sumljivih transakcij, drugih podatkov in informacij ter za posredovanje svojih ugotovitev pristojnim organom.

(3)Če zaradi narave ali načina izvedbe transakcije oziroma okoliščin, ki transakcijo spremljajo, ni mogoče odlašati in v drugih nujnih primerih se lahko odredba izjemoma izda tudi ustno, vendar jo mora urad v pisni obliki poslati zavezancu takoj, ko je to mogoče, oziroma še isti dan, ko je bila izdana. O prejemu ustne odredbe odgovorna oseba zavezanca naredi zaznamek in ga hrani v svojih evidencah v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo varstvo in hrambo podatkov.

(4)V zvezi z izdajo odredbe lahko urad, če je v predkazenskem ali kazenskem postopku treba zbrati še dodatne podatke ali iz drugih upravičenih razlogov, zavezancu da navodila o postopku z osebami, vključno z informacijami, ki se lahko razkrijejo stranki, na katere se nanaša začasna ustavitev transakcije.

(5)Pristojni organi iz prvega in drugega odstavka tega člena po prejetem obvestilu o odredbi ali ugotovitvah urada ravnajo posebno hitro in najpozneje v treh delovnih dneh od začasne ustavitve transakcije ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili.

(1)Če urad v treh delovnih dneh od izdaje odredbe o začasni ustavitvi transakcije presodi, da ni več utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivih dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma, obvesti o tem pristojne organe in zavezanca, ki transakcijo lahko opravi takoj.

(2)Če urad v roku iz prejšnjega odstavka ne ukrepa, lahko zavezanec takoj opravi transakcijo.

(1)Urad lahko od zavezanca pisno zahteva, da tekoče spremlja finančno poslovanje osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum storitve kaznivih dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma, ali druge osebe, za katero je mogoče utemeljeno sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih takšne osebe, in mu sproti sporoča podatke o transakcijah ali poslih, ki jih pri zavezancu opravita ali nameravata opraviti navedeni osebi. V zahtevi urad obvezno določi rok, v katerem mu morajo zavezanci poslati zahtevane podatke.

(2)Podatke iz prejšnjega odstavka zavezanec sporoči uradu še pred izvedbo transakcije ali sklenitvijo posla in v sporočilu navede rok, v katerem naj bi se transakcija ali posel opravila.

(3)Če zavezanec zaradi narave transakcije oziroma posla ali iz drugih upravičenih razlogov ne more ravnati v skladu s prejšnjim odstavkom, mora uradu sporoči podatke takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa naslednji delovni dan. V sporočilu obvezno navede, zakaj ni ravnal po prejšnjem odstavku.

(4)Izvajanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena lahko traja največ tri mesece, iz utemeljenih razlogov pa se njegovo trajanje vsakič lahko podaljša še za en mesec, vendar skupno ne več kakor za šest mesecev.

(1)Če v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi obstajajo razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma, lahko urad začne zbirati in analizirati podatke, informacije in dokumentacijo tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča, državnega tožilstva, policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, Računskega sodišča Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, Finančne uprave Republike Slovenije in Uprave Republike Slovenije za javna plačila. Pobuda mora vsebovati podatke iz osmega odstavka 150. člena tega zakona.

(2)Če obstajajo razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma v zvezi z delovanjem nepridobitne organizacije, njenih članov ali z njimi povezanih oseb, lahko urad začne zbirati in analizirati podatke, informacije in dokumentacijo tudi na podlagi obrazložene pisne pobude inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve, in drugih inšpekcijskih organov, pristojnih za nadzor nad delovanjem nepridobitnih organizacij.

(3)Urad ne obravnava pobude iz prvega in drugega odstavka tega člena, če v njej niso obrazloženi razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma. O tem pisno obvesti pobudnika in navede razloge, zaradi katerih pobude ni sprejel v obravnavo.

(1)Kadar državno tožilstvo vodi postopek finančne preiskave v skladu z zakonom, ki ureja odvzem premoženja nezakonitega izvora, lahko urad začne zbirati in analizirati podatke, informacije in dokumentacijo tudi na obrazloženo pisno pobudo državnega tožilstva, ki mora vsebovati podatke iz osmega odstavka 150. člena tega zakona.

(2)Urad pri zbiranju podatkov smiselno uporablja pooblastila, določena v 99. do 102. členu tega zakona in poglavju o mednarodnem sodelovanju tega zakona.

(1)Če urad na podlagi podatkov, informacij in dokumentacije, ki jih pridobi v skladu s tem zakonom, presodi, da so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali kaznivega dejanja financiranja terorizma, ali v primerih iz 109. člena tega zakona, pisno obvestilo s potrebno dokumentacijo pošlje pristojnim organom.

(2)Urad v obvestilu iz prejšnjega odstavka ne navede podatkov o zavezancu in zaposlenemu pri tem zavezancu, ki je uradu sporočil podatke na podlagi 76. člena tega zakona, razen če obstajajo razlogi za sum, da je zavezanec ali njegov zaposleni storil kaznivo dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma, ali če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskem postopku.

Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena urad pošlje pisno informacijo s potrebno dokumentacijo pristojnim organom, tudi če na podlagi podatkov, informacij in dokumentacije, pridobljenih po tem zakonu, presodi, da so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum storitve kaznivih dejanj, določenih v kazenskem zakoniku, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in za katera je predpisana kazen zapora.

(1)O končanem zbiranju in analiziranju podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi, pri katerih so bili podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali kaznivega dejanja financiranja terorizma, ali so bila ugotovljena dejstva, ki so ali bi lahko bila povezana s pranjem denarja, predhodnimi kaznivimi dejanji ali financiranjem terorizma, urad pisno obvesti zavezanca iz 76. člena tega zakona, pobudnika iz 108. in 109. člena tega zakona ter nadzorni organ iz 168. člena tega zakona, razen če presodi, da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku.

(2)Urad zavezance, ki na podlagi določb tega zakona sporočajo uradu sumljive transakcije, obvesti o koristnosti in uporabnosti sporočenih sumljivih transakcij.

(1)Določbe tega zakona o mednarodnem sodelovanju se uporabljajo, če z mednarodno pogodbo ali pravnim aktom EU, ki se neposredno uporablja, ni določeno drugače.

(2)Določbe tega zakona o mednarodnem sodelovanju urejajo sodelovanje urada s tujimi finančnimi obveščevalnimi enotami ne glede na njihov organizacijski status in sodelovanje z Evropsko komisijo.

(3)Sodelovanje urada s tujimi finančnimi obveščevalnimi enotami pomeni izmenjavo podatkov, informacij in dokumentacije o strankah, transakcijah, sredstvih in premoženju, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma. Sodelovanje zajema:

1.      zaprosilo urada tujim finančnim obveščevalnim enotam,

2.      zaprosilo tujih finančnih obveščevalnih enot uradu,

3.      izmenjavo na podlagi spontane pobude urada ali tujih finančnih obveščevalnih enot.

(4)Urad sodeluje z Evropsko komisijo in drugimi pristojnimi telesi EU, kadar je to potrebno za lažje usklajevanje in izmenjavo informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami držav članic, in se udeležuje zasedanj foruma finančnih obveščevalnih enot držav članic v zvezi s pomembnimi vprašanji z njihovega področja dela in sodelovanjem, ki se nanaša na:

-        odkrivanje sumljivih transakcij s čezmejno razsežnostjo,

-        standardizacijo izmenjave podatkov in informacij prek zaščitene, decentralizirane računalniške mreže, namenjene izmenjavi podatkov in informacij v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma med finančnimi obveščevalnimi enotami,

-        skupne analize čezmejnih zadev,

-        opredelitev trendov in dejavnikov, pomembnih za ocenjevanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma na državni ravni in ravni EU.

(5)Urad lahko za namene izmenjave podatkov, informacij in dokumentacije iz tretjega odstavka tega člena s tujimi finančnimi obveščevalnimi enotami sklene dogovor o sodelovanju.

(6)Pred pošiljanjem osebnih podatkov tuji finančni obveščevalni enoti urad pridobi zagotovila, da ima finančna obveščevalna enota iz države, v katero se podatki pošiljajo, urejeno ustrezno raven varstva osebnih podatkov in da jih bo uporabila samo za namene, določene s tem zakonom.

(7)Različne opredelitve davčnih kaznivih dejanj v posameznih državah članicah ali tretjih državah ne smejo ovirati izmenjave podatkov in informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami držav članic ali tretjih držav, kolikor je ta izmenjava mogoča v skladu z državno zakonodajo.

(1)Urad lahko v okviru svojih nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma tujo finančno obveščevalno enoto pisno zaprosi za podatke, informacije in dokumentacijo o strankah, transakcijah, sredstvih in premoženju, ki jih potrebuje za obdelavo, analiziranje, odkrivanje in preprečevanje pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma.

(2)Če urad potrebuje podatke, informacije in dokumentacijo od zavezanca iz druge države članice, pošlje zaprosilo finančni obveščevalni enoti te države članice.

(3)Zaprosilo urada iz prejšnjih odstavkov mora vsebovati pomembna dejstva in okoliščine v zvezi z razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma in opredelitev namena uporabe zaprošenih podatkov. Za podatke lahko zaprosi tudi, če predhodno kaznivo dejanje za pranje denarja v času zaprosila ni znano.

(4)Podatke, informacije in dokumentacijo, pridobljene na podlagi tega člena, urad uporabi izključno za namene, določene v tem zakonu. Brez predhodnega soglasja tuje finančne obveščevalne enote urad prejetih podatkov, informacij in dokumentacije ne sme pošiljati oziroma dajati na vpogled tretji osebi ali jih uporabiti v nasprotju s pogoji in omejitvami, ki jih določi zaprošeni organ.

(5)V izjemnih in nujnih primerih ter pod pogoji iz tega člena lahko urad zaprosi finančno obveščevalno enoto države članice za finančne informacije ali finančno analizo, ki bi bile lahko pomembne za obdelavo ali analizo informacij v zvezi s terorizmom ali organiziranim kriminalom, povezanim s terorizmom.

(1)Urad podatke, informacije in dokumentacijo o strankah, transakcijah, sredstvih in premoženju, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ki jih pridobi ali upravlja v skladu z določbami tega zakona in bi lahko bili pomembni za obdelavo ali analiziranje informacij v zvezi s pranjem denarja, predhodnimi kaznivimi dejanji ali financiranjem terorizma v drugi državi članici ali tretji državi, predloži tuji finančni obveščevalni enoti na njeno pisno zaprosilo ob pogoju dejanske vzajemnosti.

(2)Kadar tuja finančna obveščevalna enota zaprosi urad za podatke, informacije in dokumentacijo, ki se nanašajo na zavezanca s sedežem v Republiki Sloveniji, urad pri pridobivanju podatkov, informacij in dokumentacije uporabi vsa pooblastila, ki jih ima v skladu z določbami tega zakona. Urad na zaprosilo iz tega člena odgovori v primernem času.

(3)Urad določi kontaktno točko, prek katere sprejema zaprosila tuje finančne obveščevalne enote.

(4)Zaprosilo tuje finančne obveščevalne enote v skladu s tem členom mora vsebovati pomembna dejstva in okoliščine, iz katerih izhajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma in iz katerih je razviden namen uporabe zaprošenih podatkov. Urad lahko odgovori na zaprosilo tuje finančne obveščevalne enote, tudi če predhodno kaznivo dejanje za pranje denarja v času zaprosila ni znano.

(5)Urad lahko izjemoma zavrne izpolnitev zaprosila tuje finančne obveščevalne enote, če:

1.      ne pridobi zagotovila o varstvu osebnih podatkov in namenu uporabe iz šestega odstavka 113. člena tega zakona;

2.      bi bila predložitev podatkov in informacij v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije.

(6)Urad tujo finančno obveščevalno enoto o zavrnitvi zaprosila iz prejšnjega odstavka pisno obvesti ter v obvestilu navede in obrazloži razloge zavrnitve.

(7)Podatke, informacije in dokumentacijo, predložene na podlagi tega člena, smejo tuje finančne obveščevalne enote uporabiti izključno za namene, za katere so bili posredovani. Brez predhodnega soglasja urada tuja finančna obveščevalna enota prejetih podatkov, informacij in dokumentacije ne sme pošiljati ali dajati na vpogled tretji osebi ali jih uporabiti v nasprotju s pogoji in omejitvami, ki jih določi urad.

(8)Soglasje za pošiljanje podatkov tretjim osebam iz prejšnjega odstavka urad da v čim krajšem času in največjem možnem obsegu. Urad lahko zavrne izdajo soglasja za odstop podatkov tretjim osebam le, če:

1.      predložitev podatkov presega uporabo določil tega zakona;

2.      bi predložitev podatkov ogrozila ali utegnila ogroziti potek kazenskega postopka v Republiki Sloveniji ali bi lahko kakor koli drugače škodovala interesom tega postopka;

3.      predložitev podatkov ne bi bila v skladu s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije;

4.      ne pridobi zagotovila o varstvu osebnih podatkov in namenu uporabe iz šestega odstavka 113. člena tega zakona.

(9)Vsaka zavrnitev izdaje soglasja iz prejšnjega odstavka se ustrezno obrazloži.

(10)Urad lahko določi dodatne pogoje in omejitve, ob upoštevanju katerih sme tuja finančna obveščevalna enota uporabiti podatke iz prvega odstavka tega člena.

(11)V izjemnih in nujnih primerih ter pod pogoji iz tega člena lahko finančna obveščevalna enota države članice zaprosi urad za finančne informacije ali finančno analizo, ki bi bile lahko pomembne za obdelavo ali analizo informacij v zvezi s terorizmom ali organiziranim kriminalom, povezanim s terorizmom.

(1)Urad v primernem času odgovori na ustrezno utemeljene zahteve v zvezi s finančnimi informacijami in finančno analizo, ki jih vloži Europol prek nacionalne enote Europola in so vložene za vsak primer posebej v okviru pristojnosti Europola in za opravljanje njegovih nalog.

(2)Zahteva iz prejšnjega odstavka se obravnava tako, kot da izvira iz finančne obveščevalne enote.

(3)Urad lahko zavrne zahtevo iz prvega odstavka tega člena, kadar:

1.      obstajajo objektivni razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij negativno vplivala na preiskave ali analize v teku, ali

2.      bi bilo v izjemnih okoliščinah razkritje informacij očitno nesorazmerno z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembno za namene, za katere so bile informacije zahtevane.

(4)Urad zavrnitev iz prejšnjega odstavka ustrezno obrazloži.

(5)Urad pri izvajanju tega člena upošteva tudi določbe šestega in sedmega odstavka 7. člena Uredbe 2016/794/EU.

(6)Urad pošlje odgovor iz prvega odstavka tega člena elektronsko prek orodja SIENA ali njenega naslednika v jeziku, ki se uporablja za orodje SIENA, ali po potrebi FIU.Net ali njegovega naslednika.

(1)Urad Evropskemu uradu za boj proti goljufijam na njegovo pisno obrazloženo zahtevo v zvezi z zadevami, ki so predmet preiskave iz 3. in 4. člena Uredbe 883/2013/EU, ob smiselni uporabi 99. in 165. člena tega zakona zagotovi: 1. informacije, ki so na voljo v Registru transakcijskih računov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme; 2. kadar je to nujno potrebno za namene preiskave, evidenco transakcij.

(2)Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati utemeljitev ustreznosti in sorazmernosti ukrepa glede na naravo in težo zadev, ki so predmet preiskave, ter se lahko nanaša le na informacije iz prejšnjega odstavka.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena urad ne predloži podatkov, če tuja finančna obveščevalna enota za takšno predložitev ni podala soglasja.

(4)Urad lahko zahtevo iz prvega odstavka tega člena zavrne, če oceni: 1. da obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij otežila ali onemogočila delovanje in izvajanje nalog urada, ali 2. v izjemnih primerih, če bi bila predložitev podatkov očitno nesorazmerna z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembna za namene, za katere je bila zahtevana.

(1)Urad podatke, informacije in dokumentacijo o strankah, transakcijah, premoženju ali sredstvih, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ki jih pridobi ali upravlja v skladu z določbami tega zakona in ki bi lahko bili pomembni za obdelavo ali analiziranje informacij v zvezi s pranjem denarja, predhodnimi kaznivimi dejanji ali financiranjem terorizma v drugi državi članici ali tretji državi, pošlje finančni obveščevalni enoti te države članice ali tretje države na lastno pobudo ob pogoju dejanske vzajemnosti.

(2)Če iz sporočila o sumljivih transakcijah, ki ga urad prejme na podlagi 76. člena tega zakona, izhaja, da so osebe, transakcije, premoženje ali sredstva, povezani z drugo državo članico, urad pošlje finančni obveščevalni enoti te države članice podatke iz 1., 2., 8., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(3)Za izmenjavo podatkov na podlagi tega člena se smiselno uporabljajo določbe poglavja o mednarodnem sodelovanju tega zakona.

(4)V izjemnih in nujnih primerih ter pod pogoji iz tega člena lahko urad na lastno pobudo pošlje finančni obveščevalni enoti države članice finančne informacije ali finančno analizo, ki bi lahko bile pomembne za obdelavo ali analizo informacij v zvezi s terorizmom ali organiziranim kriminalom, povezanim s terorizmom.

Urad podatke iz prvega odstavka 9. člena Uredbe 2018/1672/EU izmenja z ustreznimi finančnimi obveščevalnimi enotami iz drugih držav članic v skladu s 113., 114., 115., 117., 119. in 122. členom tega zakona.

(1)Urad tuji finančni obveščevalni enoti na njeno zahtevo ob pogoju dejanske vzajemnosti pošlje povratno informacijo o koristnosti in uporabnosti prejetih podatkov iz prvega odstavka 114. člena tega zakona in informacijo o rezultatih analize, ki jo je izdelal na podlagi podatkov, prejetih od tuje finančne obveščevalne enote.

(2)Urad lahko od tuje finančne obveščevalne enote zahteva povratno informacijo o koristnosti in uporabnosti predloženih podatkov iz prvega odstavka 115. člena tega zakona in informacijo o rezultatih analize, izdelane na podlagi predloženih podatkov.

(1)Urad lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, in ob pogoju dejanske vzajemnosti s pisno odredbo začasno, vendar največ za tri delovne dni ustavi transakcijo tudi na obrazloženo pisno pobudo tuje finančne obveščevalne enote in o tem obvesti organe, pristojne za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj.

(2)Urad lahko zavrne pobudo tuje finančne obveščevalne enote, če na podlagi dejstev in okoliščin, navedenih v pobudi iz prejšnjega odstavka, presodi, da niso podani utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivih dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma. O zavrnitvi pobude urad pisno obvesti pobudnika in navede razloge, zaradi katerih je zavrnil pobudo.

(3)V zvezi z odredbo o začasni ustavitvi transakcije iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljata 105. in 106. člen tega zakona.

Urad lahko v okviru svojih nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma tujim finančnim obveščevalnim enotam pošlje pisno pobudo za začasno ustavitev transakcije, če presodi, da so podani utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivih dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma.

Izmenjava podatkov, informacij in dokumentacije med uradom in tujimi finančnimi obveščevalnimi enotami na podlagi 113. do 121. člena tega zakona mora potekati po varnih komunikacijskih sistemih.

(1)Urad lahko za podatke, informacije in dokumentacijo posredno zaprosi tudi tuje organe države članice ali tretje države, pristojne za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vendar mora takšna izmenjava podatkov, informacij in dokumentacije potekati izključno prek finančne obveščevalne enote te države z uporabo varnih komunikacijskih sistemov.

(2)Urad lahko podatke, informacije in dokumentacijo na podlagi zaprosila posredno predloži tudi tujemu organu države članice ali tretje države, pristojnemu za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma, vendar mora takšna izmenjava podatkov, informacij in dokumentacije potekati izključno prek finančne obveščevalne enote te države z uporabo varnih komunikacijskih sistemov.

(3)Za izmenjavo podatkov na podlagi tega člena se smiselno uporabljajo določbe iz poglavja o mednarodnem sodelovanju tega zakona.

(1)Organ iz prvega odstavka 96. člena tega zakona, lahko finančne informacije ali finančne analize, ki jih pridobi od urada, na zahtevo in za vsak primer posebej izmenja s pristojnim organom druge države članice, imenovanim v skladu z drugim odstavkom 3. člena Direktive 2019/1153/EU, če so te finančne informacije ali finančna analiza potrebne za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranj terorizma ter za boj proti njim.

(2)Organ iz prvega odstavka 96. člena tega zakona, lahko pristojne organe drugih držav članic, imenovane v skladu z drugim odstavkom 3. člena Direktive 2019/1153/EU, za vsak primer posebej zaprosi za finančne informacije ali finančne analize, ki so jih ti organi pridobili od finančnih obveščevalnih enot teh držav članic, če so te finančne informacije ali finančna analiza potrebne za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranj terorizma ter za boj proti njim.

(3)Organ iz prvega odstavka 96. člena tega zakona, lahko uporablja finančne informacije ali finančne analize, ki jih je pridobil v skladu s prejšnjim odstavkom, le za namen, za katerega so bile zaprošene.

(4)Finančne informacije in finančne analize, predložene na podlagi tega člena, smejo organi iz prvega odstavka 96. člena tega zakona, in pristojni organi drugih držav članic, imenovani v skladu z drugim odstavkom 3. člena Direktive 2019/1153/EU, uporabiti izključno za namene, za katere so bile podane.

(5)Brez predhodnega soglasja urada oziroma finančne obveščevalne enote države članice organ iz prvega odstavka 96. člena tega zakona, oziroma pristojni organ druge države članice, imenovan v skladu z drugim odstavkom 3. člena Direktive 2019/1153/EU, finančnih informacij ali finančnih analiz ne sme poslati drugemu organu, agenciji ali oddelku ali jih uporabiti za namene, ki presegajo tiste, ki so bili prvotno odobreni.

(6)Urad lahko zavrne izdajo soglasja iz prejšnjega odstavka, če ne pridobi zagotovila o varstvu osebnih podatkov in namenu uporabe iz šestega odstavka 113. člena tega zakona ali če pošiljanje finančnih informacij ali finančnih analiz ali namen uporabe teh podatkov:

1.      presega uporabo določb tega zakona;

2.      ogroža ali bi lahko ogrozilo potek kazenskega postopka v Republiki Sloveniji ali bi lahko kakor koli drugače škodovalo interesom tega postopka; ali

3.      ne bi bil v skladu s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije.

(7)Zaprosilo in odgovor na zahtevo iz tega člena, vključno s finančnimi informacijami ali finančnimi analizami, mora organ iz prvega odstavka 96. člena tega zakona, poslati po varnih komunikacijskih sistemih.

Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, tako da:

1.      pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma;

2.      sodeluje pri sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

3.      pripravlja in izdaja priporočila ali smernice za enotno izvajanje tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, pri zavezancih iz 4. člena tega zakona;

4.      sodeluje pri strokovnem usposabljanju zaposlenih pri zavezancih, državnih organih, nosilcih javnih pooblastil;

5.      zbira in objavi statistične podatke v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma;

6.      na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja in financiranja terorizma.

(1)Urad lahko od zavezancev iz 4. člena tega zakona, nadzornih organov iz 152. člena tega zakona ter drugih državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke:

1.      iz vseh evidenc, ki jih vodijo na podlagi tega zakona;

2.      o vseh poslovnih razmerjih, ki so jih sklenile s svojimi strankami, ne glede na njihovo vrsto in obliko;

3.      o vseh transakcijah med njimi in njihovimi strankami;

4.      o vseh transakcijah njihovih strank, ki so opravljene znotraj Republike Slovenije;

5.      o vseh transakcijah, ki so jih njihove stranke opravile v države članice ali tretje države;

6.      o vseh transakcijah, ki so bile opravljene iz držav članic ali tretjih držav njihovim strankam v Republiko Slovenijo;

7.      druge razpoložljive podatke in dokumentacijo, ki jo vodijo na podlagi drugih predpisov ali so jih pridobili na drug zakonit način in ki jih urad potrebuje za namene iz tega člena.

(2)Urad v zahtevi navede, katere podatke zahteva, navede tudi pravno podlago za njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in rok, v katerem morajo biti podatki podani uradu.

(3)Podatke, informacije, dokumentacijo in druge razpoložljive podatke iz prvega odstavka tega člena urad uporablja za namene izdelave operativnih in strateških analiz, ugotavljanja izpostavljenosti in izdelave ocene tveganja finančnega in nefinančnega sistema Republike Slovenije za pranje denarja in financiranje terorizma ter za ugotavljanje pojavnih oblik in trendov pranja denarja ter financiranja terorizma.

(4)Zavezanci iz 4. člena tega zakona uradu posredujejo podatke, informacije, dokumentacijo in druge razpoložljive podatke iz prvega odstavka tega člena neodplačno v roku petnajstih dni po prejemu zahteve.

(5)Neodplačno in v roku iz prejšnjega odstavka posredujejo uradu zahtevane podatke tudi nadzorni organi iz 152. člena tega zakona ter drugi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili.

(6)Ne glede na rok iz četrtega in petega odstavka tega člena lahko urad zaradi obsežnosti dokumentacije ali drugih upravičenih razlogov subjektom iz četrtega in petega odstavka tega člena na njihovo obrazloženo pisno zahtevo s pisnim obvestilom podaljša rok.

(7)Urad rezultate opravljenih strateških analiz, ugotovljenih ocen tveganj, pojavnih oblik in trendov pranja denarja objavi na svoji spletni strani, lahko pa z rezultati seznani tudi vlado v obliki posebnega ali rednega letnega poročila o delu urada.

(1)Urad predloži sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji na njihovo obrazloženo pisno zahtevo podatke iz svojih evidenc iz 1. do 5. in 9. do 11. točke četrtega odstavka 149. člena tega zakona, ki jih sodišče, državno tožilstvo ali policija potrebujejo:

1.      pri raziskovanju okoliščin, pomembnih za odkrivanje, pregon ali sojenje kaznivih dejanj pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj financiranja terorizma, v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek;

2.      pri raziskovanju okoliščin, pomembnih za zavarovanje ali odvzem premoženjske koristi, v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek, ali zakona, ki ureja odvzem premoženja nezakonitega izvora.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka urad sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji ne predloži podatkov iz evidence iz 4. in 5. točke četrtega odstavka 149. člena tega zakona, če tuja finančna obveščevalna enota za takšno predložitev ni podala soglasja.

(3)Iz obrazložene pisne zahteve iz prvega odstavka tega člena mora biti razvidno, da v zvezi z osebami, transakcijami, sredstvi ali premoženjem nezakonitega izvora potekajo postopki odkrivanja, pregona ali preiskovanja kaznivih dejanj pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma ali postopki v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega izvora.

(4)Urad lahko zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega člena zavrne, če oceni:

1.      da obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij otežila ali onemogočila delovanje in izvajanje nalog urada, ali

2.      v izjemnih primerih, če bi bila predložitev podatkov očitno nesorazmerna z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembna za namene, za katere je bila zahtevana.

(5)Sodišče, državno tožilstvo in policija morajo vsaj enkrat na leto, najpozneje pa do konca januarja tekočega leta za preteklo leto, urad obvestiti o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi prejetih podatkov iz tega člena in o rezultatih preiskav ali pregledov, opravljenih na podlagi teh podatkov.

(1)Urad predloži Finančni upravi Republike Slovenije podatke iz evidence iz 1. točke četrtega odstavka 149. člena tega zakona, ki se nanašajo na osebe in transakcije iz 75. člena tega zakona, ki jih Finančna uprava Republike Slovenije potrebuje za namene izvajanja naslednjih nalog iz njene pristojnosti:

1.      finančni nadzor;

2.      finančna preiskava;

3.      nadzor nad prirejanjem iger na srečo;

4.      nadzor nad prijavo vnosa in iznosa gotovine na območje ali z območja EU;

5.      izvajanje nalog s področja carin na podlagi predpisov EU, ki urejajo medsebojno pravno pomoč med upravnimi organi držav članic.

(2)Podatke iz prejšnjega odstavka lahko Finančna uprava Republike Slovenije zahteva le na podlagi obrazložene pisne zahteve, iz katere mora biti razvidno, da v zvezi z osebami ali transakcijami izvaja naloge iz prejšnjega odstavka v skladu s svojimi pristojnostmi.

(3)Urad lahko zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega člena zavrne:

1.      če oceni, da obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij otežila ali onemogočila delovanje ali izvajanje nalog urada, ali

2.      v izjemnih primerih, če bi bila predložitev podatkov očitno nesorazmerna z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembna za namene, za katere je bila zahtevana.

(4)Finančna uprava Republike Slovenije enkrat na leto, najpozneje pa do konca januarja tekočega leta za preteklo leto, urad obvesti o svojih ugotovitvah, do katerih je prišla na podlagi prejetih podatkov iz tega člena, in drugih ukrepih, ki jih je sprejela na tej podlagi.

(1)Urad predloži stalni koordinacijski skupini, ustanovljeni skladno z zakonom, ki ureja omejevalne ukrepe, podatke iz svojih evidenc iz 1. do 5. in 9. do 11. točke četrtega odstavka 149. člena tega zakona, ki jih ta skupina potrebuje pri izvajanju svojih pristojnosti v skladu s predpisi, ki urejajo omejevalne ukrepe.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka urad stalni koordinacijski skupini, ustanovljeni skladno z zakonom, ki ureja omejevalne ukrepe, ne predloži podatkov iz evidence iz 4. in 5. točke četrtega odstavka 149. člena tega zakona, če tuji pristojni organ za takšno predložitev ni podal soglasja.

(3)Podatke iz prvega odstavka tega člena lahko stalna koordinacijska skupina zahteva le na podlagi obrazložene pisne zahteve, iz katere mora biti razvidno, da v zvezi z osebami ali transakcijami izvaja naloge iz prejšnjega odstavka v skladu s svojimi pristojnostmi.

(4)Urad lahko zahtevo iz prejšnjega odstavka zavrne:

1.      če oceni, da obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij otežila ali onemogočila delovanje ali izvajanje nalog urada, ali

2.      v izjemnih primerih, če bi bila predložitev podatkov očitno nesorazmerna z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembna za namene, za katere je bila zahtevana.

(5)Stalna koordinacijska skupina iz prvega odstavka tega člena enkrat na leto, najpozneje pa do konca januarja tekočega leta za preteklo leto, urad obvesti o svojih ugotovitvah, do katerih je prišel na podlagi prejetih podatkov iz tega člena, in drugih ukrepih, ki jih je sprejel na tej podlagi.

Urad najmanj enkrat na leto o svojem delu poroča vladi.

(1)Organ, pristojen za izvajanje Uredbe 2018/1672/EU, je Finančna uprava Republike Slovenije.

(2)Ne glede na 19. točko 3. člena tega zakona ima gotovina v 130.b, 130.c, 130.č, 131. in 185.a členu tega zakona, enak pomen kakor v 2. členu Uredbe 2018/1672/EU.

(1)Finančna uprava Republike Slovenije zaseže celotno gotovino, če ni izpolnjena obveznost prijave gotovine s spremstvom iz 3. člena Uredbe 2018/1672/EU oziroma če Finančna uprava Republike Slovenije poda zahtevo za razkritje gotovine brez spremstva iz 4. člena Uredbe 2018/1672/EU. O zasegu uradna oseba izda potrdilo s seznamom zasežene gotovine.

(2)Obdobje zasega iz prvega odstavka ne sme biti daljše od 30 dni. To obdobje se lahko glede na oceno potrebnosti in sorazmernosti nadaljnjega zasega podaljša za največ 30 dni.

(3)Minister predpiše način hrambe in vračila zasežene gotovine.

(1)Na zahtevo pristojnega organa prenašalec gotovine ob prestopu meje Republike Slovenije z drugimi državami članicami Unije pristojni organ seznani z namero prenosa gotovine v vrednosti 10.000 evrov ali več in da gotovino na razpolago. Prenašalec poda podatke o svojem imenu in priimku, vrsti in številki osebnega dokumenta, vrsti in vrednosti gotovine, namenu prenosa in izvoru gotovine.

(2)Finančna uprava Republike Slovenije v primeru ugotovljenih kršitev iz prvega odstavka tega člena zaseže celotno gotovino. V primeru zasega se uporabljajo določbe prejšnjega člena.

(3)Policija podatke, pridobljene na podlagi prvega odstavka tega člena, najpozneje v treh dneh sporoči Finančni upravi Republike Slovenije, za namene poročanja uradu.

(4)V primeru, da Policija v okviru opravljanja nalog na mejah med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami Unije ugotovi nepravilnosti pri izpolnjevanju prijave gotovine iz prvega odstavka tega člena, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije. Policija prenašalca gotovine in gotovino v najkrajšem možnem času preda uradni osebi Finančne uprave Republike Slovenije.

(1)Finančna uprava Republike Slovenije uradu najpozneje v treh dneh sporoči podatke, pridobljene na podlagi 3. ali 4. člena Uredbe 2018/1672/EU o vsaki prijavi gotovine s spremstvom v vrednosti 10.000 eurov ali več pri vstopu v Republiko Slovenijo iz tretje države ali izstopu iz Republike Slovenije v tretjo državo in o vsaki prijavi o razkritju gotovine brez spremstva v vrednosti 10.000 eurov ali več pri vnosu v Republiko Slovenijo iz tretje države ali iznosu iz Republike Slovenije v tretjo državo.

(2)Finančna uprava Republike Slovenije uradu sporoči podatke, pridobljene na podlagi tretjega odstavka 5. člena Uredbe 2018/1672/EU, če gotovina s spremstvom pri vstopu v Republiko Slovenijo iz tretje države ali izstopu iz Republike Slovenije v tretjo državo iz prejšnjega odstavka ni bila prijavljena Finančni upravi Republike Slovenije, kot tudi če gotovina brez spremstva pri vnosu v Republiko Slovenijo iz tretje države ali iznosu iz Republike Slovenije v tretjo državo iz prejšnjega odstavka ni bila prijavljena Finančni upravi Republike Slovenije, če je prijavo zahteval carinski organ.

(3)Finančna uprava Republike Slovenije sporoči uradu podatke, pridobljene na podlagi 6. člena Uredbe 2018/1672/EU tudi o gotovini, ki jo prenašalec prenaša ali poskuša prenašati v Republiko Slovenijo iz tretje države ali iz Republike Slovenije v tretjo državo, ter o vnosu oziroma iznosu gotovine brez spremstva ali poskusu takega vnosa v Republiko Slovenijo iz tretje države ali iznosa iz Republike Slovenije v tretjo državo v znesku, nižjem od 10.000 eurov, če v zvezi z gotovino obstajajo znaki, da je povezana s kaznivim dejanjem, kot je opredeljeno v (j) točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 2018/1672/EU.

(4)Finančna uprava Republike Slovenije uradu najpozneje v treh dneh sporoči podatke, pridobljene na podlagi 130.c člena zakona.

(5)Banka Slovenije in Finančna uprava Republike Slovenije si morata na zahtevo izmenjati vse informacije o nadzoru nad gotovine, ki se vnaša v Republiko Slovenijo iz tretje države ali iz Republike Slovenije v tretjo državo, potrebne za opravljanje nalog iz njune pristojnosti.

(6)Banka Slovenije in Finančna uprava Republike Slovenije se morata na zahtevo obveščati o nepravilnostih, ki jih ugotovita pri opravljanju nadzora nad gotovino, ki se vnaša v Republiko Slovenijo iz tretje države ali iz Republike Slovenije v tretjo državo, če so te ugotovitve pomembne tudi za njuno delo.

(1)Zaradi centralizacije in analize vseh podatkov v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma sodišča, državna tožilstva in drugi državni organi uradu sporočajo podatke o kaznivih dejanjih pranja denarja in financiranja terorizma.

(2)Pristojni državni organi uradu redno sporočajo naslednje podatke, če so jim na voljo:

1.      datum vložitve kazenske ovadbe;

2.      osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO oziroma firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka ovadene osebe;

3.      zakonska označba kaznivega dejanja ter kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja;

4.      zakonska označba predhodnega kaznivega dejanja ter kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake predhodnega kaznivega dejanja.

(3)Pristojni državni organi enkrat na leto, najpozneje pa do konca marca tekočega leta za preteklo leto, obvestijo urad o svojih ugotovitvah, do katerih so prišli na podlagi prejetih obvestil o sumljivih transakcijah iz 110. člena tega zakona ali informacij o drugih kaznivih dejanjih iz 111. člena tega zakona, in drugih ukrepih, ki so jih sprejeli na tej podlagi.

Ob upoštevanju ustreznih vrednotenj, ocen ali poročil, ki jih pripravijo mednarodne organizacije in organi za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, ter kjer je to primerno, pristojni državni organi in nosilci javnih pooblastil v zvezi z državo z visokim tveganjem iz šestega odstavka 55. člena tega zakona izvedejo enega ali več naslednjih ukrepov:

1.      zavrnejo ustanovitev hčerinske družbe, podružnice ali predstavništva subjekta, ki izvaja katero od dejavnosti subjektov iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, iz države z visokim tveganjem ali kako drugače upoštevajo dejstvo, da je navedeni subjekt iz države, ki nima ustreznih ureditev preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

2.      prepovejo zavezancu, da ustanovi podružnico ali predstavništvo v državi z visokim tveganjem, ali kako drugače upoštevajo dejstvo, da bi podružnice ali predstavništva obstajala v državi, ki nima ustreznih ureditev preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

3.      zahtevajo okrepljeni nadzorstveni pregled ali postavijo dodatne zahteve pri zunanji reviziji za podružnico ali hčerinsko družbo zavezanca, ki je v državi z visokim tveganjem;

4.      postavijo dodatne zahteve pri zunanji reviziji za finančno skupino v zvezi s katero koli od njenih podružnic ali hčerinskih družb, ki je v državi z visokim tveganjem;

5.      zahtevajo, da kreditne in finančne institucije pregledajo in spremenijo ali po potrebi prekinejo korespondenčne odnose z institucijami v državi z visokim tveganjem.

(1)Zavezanci in njihovi zaposleni, vključno s člani upravnih, nadzornih ali drugih poslovodnih organov, oziroma druge osebe, ki so jim kakor koli dostopni podatki o spodaj navedenih dejstvih, stranki, tretji osebi ali drugemu nadzornemu organu iz točke b) do h) prvega odstavka 152. člena tega zakona, razen če ni v tem zakonu določeno drugače, ne smejo razkriti, da:

1.      je bil ali da bo podatek, informacija ali dokumentacija o stranki ali transakciji iz 76. člena tega zakona sporočen/-a uradu;

2.      je urad zahteval predložitev podatkov iz 99., 100., 101. in 102. člena tega zakona;

3.      je urad na podlagi 105. člena tega zakona začasno ustavil transakcijo oziroma v zvezi s tem zavezancu dal navodila, razen v primeru, ko je razkritje v skladu s četrtim odstavkom 105. člena tega zakona;

4.      je urad na podlagi 107. člena tega zakona zahteval tekoče spremljanje poslovanja stranke;

5.      urad zoper stranko ali tretjo osebo opravlja ali bo opravljal operativno analizo iz 1. točke 98. člena tega zakona;

6.      je zoper stranko ali tretjo osebo uveden ali bi bil lahko uveden predkazenski ali kazenski postopek zaradi pranja denarja ali financiranja terorizma.

(2)Prepoved razkritja iz prejšnjega odstavka preneha veljati osem let po dnevu, ko je bil zavezanec seznanjen z dejstvom iz prejšnjega odstavka.

(3)Dejstva iz prvega odstavka tega člena in dokumentacijo v zvezi s temi dejstvi zavezanci varujejo in sprejmejo ustrezne ukrepe glede njihovega označevanja, možnosti dostopa in uporabe, prenosa v primeru prenehanja, hrambe ter uničenja po poteku roka iz 142. člena tega zakona, s katerimi zagotovijo njihovo varno obravnavo.

(4)Dejstva iz prvega odstavka in obvestilo o sumljivih transakcijah oziroma informacija o drugih kaznivih dejanjih iz 110. in 111. člena tega zakona ter podatki iz 127., 128. in 129. člena tega zakona se označijo in obravnavajo z ustrezno stopnjo tajnosti v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke.

(5)O umiku oznake tajnosti iz prejšnjega odstavka odloča predstojnik urada.

(6)Prepoved razkritja dejstev iz prvega odstavka tega člena ne velja, če so podatki, informacije in dokumentacija, ki jih v skladu s tem zakonom pridobi in vodi zavezanec, potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in če predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče.

(7)Razkritje dejstev iz prvega odstavka tega člena se lahko dovoli, če so podatki, informacije in dokumentacija, ki jih v skladu s tem zakonom pridobi in vodi zavezanec, potrebni za zaščito interesov zavezanca v postopkih za potrebe dokazovanja svojih ravnanj, in razkritje dejstev ne bi škodilo izvajanju ukrepov pristojnih organov ter njihovim postopkom za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. O dovolitvi razkritja dejstev po tem odstavku odloča predstojnik urada na obrazloženo pobudo zavezanca.

(8)Prepoved razkritja dejstev iz 1. točke prvega odstavka tega člena ne velja, če podatke iz 1. točke prvega odstavka tega člena zahteva nadzorni organ iz prvega odstavka 152. člena tega zakona zaradi nadzora nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti. Obstoj dejstev iz 2. do 6. točke prvega odstavka tega člena nadzorni organi preverijo neposredno pri uradu.

(9)Kadar poskušajo odvetniki, odvetniške družbe, notarji, revizijske družbe, samostojni revizorji in pravne ali fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, odvrniti stranko od nezakonite dejavnosti, to ne pomeni razkritja po prvem odstavku tega člena.

(1)Prepoved razkritja podatkov iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne velja, če gre za razkritje podatkov med kreditnimi institucijami in med finančnimi institucijami iz držav članic, ki so del iste skupine, in če politike in postopki skupine izpolnjujejo zahteve iz tega zakona.

(2)Prepoved razkritja podatkov iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne velja, če gre za razkritje podatkov med kreditnimi ali finančnimi institucijami iz držav članic in njihovimi podružnicami ali hčerinskimi družbami v večinski lasti, ki imajo sedež v tretjih državah, če sta izpolnjena naslednja pogoja, in sicer da:

1.      podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v tretjih državah izvajajo politike in postopke skupine, vključno s postopki izmenjave informacij znotraj skupine, ki so enakovredni določbam iz 78., 79. in 82. člena tega zakona, in

2.      politike in postopki skupine izpolnjujejo zahteve iz tega zakona.

(3)Zavezanec za namene izvajanja tega člena upravlja evidenco podatkov, za katere ne velja prepoved razkritja in ki so bili razkriti v okviru skupine, v kateri se obdelujejo naslednji podatki:

-        firma pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, za katere se opravi transakcija,

-        osebno ime in datum rojstva zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, opravi transakcijo,

-        osebno ime in datum rojstva fizične osebe, ki opravi transakcijo,

-        osebno ime in datum rojstva zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ki za fizično osebo opravi transakcijo,

-        datum in čas izvedbe transakcije in

-        znesek transakcije ter valuta, v kateri se opravi transakcija.

(4)Zavezanec evidenco iz prejšnjega odstavka brez odlašanja posreduje uradu na njegovo zahtevo.

(5)Prenos podatkov v tretje države je dovoljen, če so zanj izpolnjeni pogoji, določeni v V. poglavju Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov.

(1)Prepoved razkritja podatkov iz 1. točke prvega odstavka 134. člena tega zakona ne velja, če gre za razkritje podatkov med odvetniki, odvetniškimi družbami, notarji, revizijskimi družbami in samostojnimi revizorji, pravnimi in fizičnimi osebami, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo računovodskih storitev in storitev davčnega svetovanja, in sicer pod pogojem, da opravljajo svojo poklicno dejavnost v isti pravni osebi ali mreži in imajo sedež v državah članicah.

(2)Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporabi v primeru, ko imajo osebe iz prejšnjega odstavka sedež v tretjih državah, pod pogojem, da se v tretjih državah izvajajo ukrepi odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so enakovredni določbam iz tega zakona.

(3)Zavezanec za namene izvajanja tega člena upravlja evidenco podatkov, za katere ne velja prepoved razkritja in ki so bili razkriti v okviru mreže, v kateri se obdelujejo naslednji podatki:

-        firma pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, za katere se opravi transakcija,

-        osebno ime in datum rojstva zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, opravi transakcijo,

-        osebno ime in datum rojstva fizične osebe, ki opravi transakcijo,

-        osebno ime in datum rojstva zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ki za fizično osebo opravi transakcijo,

-        datum in čas izvedbe transakcije in

-        znesek transakcije ter valuta, v kateri se opravi transakcija.

(4)Zavezanec evidenco iz prejšnjega odstavka brez odlašanja posreduje uradu na njegovo zahtevo.

(5)Prenos podatkov v tretje države je dopusten, če so zanj izpolnjeni pogoji, določeni v V. poglavju Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov.

(6)Mreža iz prejšnjih odstavkov je obsežna struktura, ki ji oseba pripada in ima skupnega lastnika ali skupno upravo ali skupni nadzor nad skladnostjo s predpisi.

(1)Prepoved razkritja podatkov iz 1. točke prvega odstavka 134. člena tega zakona ne velja, če gre za razkritje podatkov med osebami, ki so kreditne in finančne institucije, odvetniki, odvetniške družbe, notarji, revizijske družbe in samostojni revizorji ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo računovodskih storitev ali storitev davčnega svetovanja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      transakcija se nanaša na dve ali več navedenih oseb,

2.      transakcija se nanaša na isto stranko,

3.      navedene osebe imajo sedež v državi članici ali tretji državi, ki izvaja ukrepe odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma, enakovredne zahtevam iz tega zakona,

4.      navedene osebe opravljajo istovrstno dejavnost ali pripadajo isti kategoriji poklicev in

5.      zanje veljajo obveznosti glede varovanja poklicne in poslovne skrivnosti ter osebnih podatkov.

(2)Zavezanec za namene izvajanja tega člena upravlja evidenco podatkov, za katere ne velja prepoved razkritja in ki so bili razkriti v okviru istih kategorij, v kateri se obdelujejo naslednji podatki:

-        firma pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, za katere se opravi transakcija;

-        osebno ime in datum rojstva zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, opravi transakcijo;

-        osebno ime in datum rojstva fizične osebe, ki opravi transakcijo;

-        osebno ime in datum rojstva zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ki za fizično osebo opravi transakcijo;

-        datum in čas izvedbe transakcije in

-        znesek transakcije ter valuta, v kateri se opravi transakcija.

(3)Zavezanec evidenco iz prejšnjega odstavka brez odlašanja posreduje uradu na njegovo zahtevo.

(4)Prenos podatkov v tretje države je dopusten, če so zanj izpolnjeni pogoji, določeni v V. poglavju Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov.

(1)Pri posredovanju podatkov, informacij in dokumentacije uradu po tem zakonu za zavezanca, državni organ ali drugega nosilca javnih pooblastil, sodišče, državno tožilstvo in njihove zaposlene ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti, poklicne tajnosti ter zaupnih bančnih podatkov.

(2)Zavezanci in njihovi zaposleni ne odgovarjajo za škodo, povzročeno strankam ali tretjim osebam, če v skladu z določbami tega zakona:

1.      uradu predložijo podatke, informacije in dokumentacijo o svojih strankah;

2.      pridobivajo in obdelujejo podatke, informacije in dokumentacijo o strankah;

3.      uresničujejo odredbo urada o začasni ustavitvi transakcije ali navodilo, dano v zvezi s to odredbo;

4.      uresničujejo zahtevo urada o tekočem spremljanju finančnega poslovanja stranke.

(3)Za posameznike, vključno z zaposlenimi pri zavezancu in njegovimi predstavniki, ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti, poklicne tajnosti ter zaupnih bančnih podatkov pri:

1.      predložitvi podatkov, informacij in dokumentacije uradu v skladu z določbami tega zakona;

2.      obdelavi podatkov, informacij in dokumentacije, pridobljenih v skladu s tem zakonom, zaradi preverjanja strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(1)Urad, državni organi in drugi nosilci javnih pooblastil, zavezanci in njihovi zaposleni podatke, informacije in dokumentacijo, ki so jih pridobili v skladu s tem zakonom, uporabljajo samo za namene, določene s tem zakonom.

(2)Organi iz 127., 128. in 129. člena tega zakona podatke, ki so jih pridobili na podlagi navedenih členov, uporabijo izključno za namen, zaradi katerega so bili pridobljeni.

(3)Obdelava podatkov, informacij in dokumentacije, ki so pridobljeni po tem zakonu, v kakršne koli druge namene, kot na primer v komercialne namene, je prepovedana.

Zavezanci, ki na podlagi določb tega zakona zbirajo osebne podatke neposredno od posameznika, ga o obdelavi osebnih podatkov pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali pred izvedbo transakcije iz prvega odstavka 22. in 23. člena tega zakona obvestijo v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov.

(1)Kadar zavezanec na podlagi drugega odstavka 32. člena, tretjega odstavka 33. člena, četrtega odstavka 34. člena ali četrtega odstavka 35. člena tega zakona pridobi kopijo osebnega dokumenta v papirnati ali digitalni obliki, po pridobitvi zahtevanih podatkov iz osebnega dokumenta kopijo uniči.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek in določbe drugih zakonov lahko zavezanci, ki so kreditne in finančne institucije, kopije osebnih dokumentov, pridobljene v okviru izvajanja ukrepov ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke po določbah tega zakona, za namen dokazovanja, naknadnega preverjanja točnosti podatkov, izvajanja notranjih kontrol, učinkovitejšega zagotavljanja organizacijskih in tehničnih pogojev za varovanje zaupnosti in preprečevanja nezakonitega nadaljnjega kopiranja ter distribuiranj teh kopij, hranijo v digitalni obliki.

(3)Zavezanci kopije iz prejšnjega odstavka hranijo najdlje pet let od njihove pridobitve in za hrambo teh kopij zagotovijo njihovo varovanje z organizacijskimi, tehničnimi ter logično-tehničnimi postopki in ukrepi skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(4)Hramba iz drugega odstavka tega člena je dovoljena za vse oblike izvajanja ukrepov ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, ki so opredeljene v oddelku 3.3.2.1 tega zakona, in za izvajanje ukrepov preverjanja in posodabljanja pridobljenih listin in podatkov o stranki iz 54. člena tega zakona.

(1)Zavezanci hranijo podatke, ki so jih pridobili na podlagi 21., 22., 23., 27., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 47., 53., 54., 55., 59., 63., 64., 65., 66., 68., 69., 70., 75., 76., 105., 106. in 107. člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo, ki se nanaša na pregled stranke in posamezne transakcije, deset let po prenehanju poslovnega razmerja, opravljeni transakciji, vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon ali pristopu k sefu, razen če drug zakon ne predvideva daljšega roka hrambe. V primeru hrambe podatkov, pridobljenih v okviru poslovnega razmerja, in pripadajoče dokumentacije začne rok hrambe vseh pridobljenih podatkov, vključno s podatki o posameznih transakcijah, teči prvi dan po prenehanju poslovnega razmerja.

(2)Pripadajoča dokumentacija iz prejšnjega odstavka obsega kopije, zapise ali originale naslednje dokumentacije:

-        uradnih dokumentov za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke,

-        dokumentacije o poslovnih razmerjih in računih,

-        dokumentacije o poslovni korespondenci,

-        zapisov in evidenc, potrebnih za prepoznavo in sledljivost domačih ali čezmejnih transakcij,

-        dokumentacije v zvezi z ugotavljanjem ozadja in namena neobičajnih transakcij in

-        druge pripadajoče dokumentacije, pridobljene ali nastale pri pregledu stranke ali posamezni transakciji.

(3)Zavezanci hranijo podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju zaposlenih, izvajanju notranje kontrole in upravljanju tveganj iz 18., 83., 84. in 87. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju ter izvedenih notranji kontroli in analizi vplivov, ki jih v zvezi s tveganjem pranja denarja ali financiranja terorizma pomenijo spremembe poslovnih procesov zavezanca.

(4)Po preteku rokov iz prejšnjih odstavkov tega člena se osebni podatki izbrišejo, razen če ni z drugim zakonom določeno drugače.

(5)V primeru prenehanja zavezanca mora organ, ki izvaja postopek prenehanja ali izvaja statusno spremembo zavezanca brez znanega naslednika, pred prenehanjem zavezanca obvestiti urad in poskrbeti za hrambo podatkov in pripadajoče dokumentacije v rokih, določenih s tem zakonom.

Finančna uprava Republike Slovenije hrani podatke iz evidenc iz četrtega odstavka 150. člena tega zakona pet let od dneva, ko jih je pridobila. Po tem roku Finančna uprava Republike Slovenije uniči podatke. Obdobje hrambe se lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od treh let, če so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 13. člena Uredbe 2018/1672/EU.

Banka Slovenije hrani podatke iz evidence iz drugega odstavka 149. člena tega zakona deset let od dneva, ko fizična ali pravna oseba preneha biti osrednja kontaktna točka. Po tem roku Banka Slovenije uniči podatke.

(1)Urad podatke in informacije iz evidenc, ki jih upravlja po tem zakonu, hrani deset let od dneva, ko jih je pridobil, razen če drug zakon ne predvideva daljšega roka hrambe. Po tem roku urad uniči podatke in informacije.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek urad hrani podatke in informacije iz evidenc iz 16. in 17. točke četrtega odstavka 149. člena tega zakona pet let od dneva, ko jih je pridobil. Po tem roku urad uniči podatke in informacije iz tega odstavka.

(3)O podatkih in informacijah, zbranih v skladu s tem zakonom, urad ne sme obvestiti osebe, na katero se podatki in informacije nanašajo, ali tretje osebe.

(4)Oseba, na katero se podatki in informacije nanašajo, ima pravico do vpogleda v osebne podatke oziroma do njihovega prepisa, izpisa ali kopije za evidence iz:

-        1., 2., 3., 4., 5., 11., 12., 13., 16. in 17. točke četrtega odstavka 149. člena tega zakona po osmih letih od dneva, ko so bili podatki pridobljeni;

-        6., 7., 8., 9. in 10. točke četrtega odstavka 149. člena tega zakona po pravnomočnosti sodbe ali druge odločbe za kaznivo dejanje ali prekršek oziroma po zastaranju kazenskega pregona oziroma takoj po dokončni odločitvi pristojnega organa, da ne bo ukrepal zoper osebo, na katero se podatki in informacije nanašajo.

Urad za namen priprave nacionalne ocene tveganja in preverjanja učinkovitosti sistema preprečevanja in odkrivanja pranja denarja ter financiranja terorizma na letni ravni zbira statistične podatke o:

-        številu, velikosti in pomembnosti posameznih skupin zavezancev,

-        številu sporočenih sumljivih transakcij, ki so mu bile poslane v skladu s tem zakonom,

-        številu obvestil o sumljivih transakcijah, ki jih je urad posredoval pristojnim organom,

-        številu in deležu sumljivih transakcij, na podlagi katerih so bili uvedeni ukrepi iz pristojnosti policije, tožilstva ali sodišča,

-        številu prejetih, zavrnjenih in odgovorjenih zaprosil tujih finančnih obveščevalnih enot, razčlenjenih po državah,

-        številu podanih zaprosil tujim finančnim obveščevalnim enotam, razčlenjenim po državah,

-        številu zaposlenih v uradu ter pri organih odkrivanja in pregona, na sodiščih in v nadzornih organih iz 152. člena tega zakona, ki izvajajo naloge v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma;

-        številu izvedenih nadzorov pri zavezancih na kraju samem ali na daljavo, številu ugotovljenih kršitev ter številu in naravi ukrepa, ki ga je izrekel nadzorni organ.

(1)Sodišča, državna tožilstva in drugi državni organi za namen priprave nacionalne ocene tveganja in preverjanja učinkovitosti sistema preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma na letni ravni zbirajo statistične podatke o:

1.      številu oseb, zoper katere poteka kriminalistična preiskava za kaznivo dejanje pranja denarja ali kaznivo dejanje financiranja terorizma,

2.      številu oseb, zoper katere je vložena kazenska ovadba za kaznivo dejanje pranja denarja ali kaznivo dejanje financiranja terorizma,

3.      številu oseb, zoper katere je uvedena preiskava,

4.      številu oseb, obtoženih za kaznivo dejanje pranja denarja ali kaznivo dejanje financiranja terorizma,

5.      številu oseb, obsojenih za kaznivo dejanje pranja denarja ali kaznivo dejanje financiranja terorizma,

6.      vrsti predhodnega kaznivega dejanja za kaznivo dejanje pranja denarja ali kaznivo dejanje financiranja terorizma, če je podatek na voljo,

7.      vrednosti zavarovanega, zaseženega ali odvzetega nezakonitega premoženja v eurih.

(2)Sodišča, državna tožilstva in drugi državni organi uradu enkrat na leto, najpozneje do konca marca tekočega leta za preteklo leto, posredujejo podatke iz prejšnjega odstavka.

Urad najmanj enkrat na leto objavi in pošlje Evropski komisiji statistične podatke v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma iz 146. in 147. člena tega zakona.

(1)Zavezanci upravljajo naslednje evidence podatkov:

1.      evidence podatkov o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah iz 22. in 23. člena tega zakona;

2.      evidence sporočenih podatkov uradu iz 75. in 76. člena tega zakona.

(2)Banka Slovenije upravlja evidenco o kontaktnih točkah iz 80. člena tega zakona.

(3)Finančna uprava Republike Slovenije upravlja naslednje evidence podatkov:

1.      evidenco prijavljene in neprijavljene gotovine v vrednosti 10.000 eurov ali več, s katero vstopa prenašalec v Republiko Slovenijo oziroma izstopa iz Republike Slovenije, ter prijavljene in neprijavljene gotovine brez spremstva v vrednosti 10.000 eurov ali več, ki se vnaša v Republiko Slovenijo oziroma iznaša iz Republike Slovenije (prvi in drugi odstavek 131. člena);

2.      evidenco o gotovini v znesku, nižjem od 10.000 eurov, s katero vstopa oziroma izstopa prenašalec ali poskusi vstopiti ali izstopiti, ter o vnosih oziroma iznosih ali poskusih vnosov oziroma iznosov gotovine brez spremstva v znesku, nižjem od 10.000 eurov, v Republiko Slovenijo oziroma iz Republike Slovenije, če v zvezi z gotovino obstajajo znaki, da je povezana s kaznivim dejanjem (tretji odstavek 131. člena).

(4)Urad upravlja naslednje evidence podatkov:

1.      evidence podatkov o osebah in transakcijah iz 75. in 76. člena tega zakona;

2.      evidenco o prejetih pobudah iz 108. in 109. člena tega zakona;

3.      evidenco obvestil in informacij iz 110. in 111. člena tega zakona;

4.      evidenco mednarodnih zaprosil iz 114. in 115. člena tega zakona;

5.      evidenco o iznesenih osebnih podatkih iz države iz 52., 114., 115. in 117. člena tega zakona;

6.      evidenco o dostopu do podatkov iz 127. člena tega zakona;

7.      evidenco o dostopu do podatkov iz 128. člena tega zakona;

8.      evidenco o dostopu do podatkov iz 129. člena tega zakona;

9.      evidenco o kaznivih dejanjih iz 132. člena tega zakona;

10.   evidenco o opravljenih nadzorih, ugotovljenih kršitvah in izdanih odločbah in drugih ukrepih nadzora iz 167. člena tega zakona;

11.   evidenco o sporočenih dejstvih iz 168. člena tega zakona;

12.   evidenco o opravljenih operativnih analizah iz 1. točke 98. člena tega zakona;

13.   evidenco o opravljenih strateških analizah iz 2. točke 98. člena tega zakona;

14.   evidenco podatkov o zavezancih za potrebe sporočanja podatkov uradu iz 77. člena tega zakona;

15.   evidenco o pooblaščencih in namestnikih pooblaščencev iz petega odstavka 86. člena tega zakona;

16.   evidenco zaprosil iz 96., enajstega odstavka 115., 116. in 124. člena tega zakona;

17.   evidenco o iznesenih osebnih podatkih iz države iz 96., enajstega odstavka 115., 116. in 124. člena tega zakona;

18.   evidenco službenih izkaznic inšpektorjev iz 158. člena tega zakona;

19.   evidenco podatkov o nadzornih organih za potrebe sporočanja podatkov uradu iz petega odstavka 167. člena tega zakona.

(5)Poslovni subjekti upravljajo evidenco podatkov o svojih dejanskih lastnikih iz 42., 43. in 44. člena tega zakona.

(6)Za namen izvajanja 94. člena tega zakona lahko urad brezplačno pridobiva, uporablja in obdeluje podatke, vključno z osebnimi podatki, iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije, in sicer iz zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:

1.      Ministrstva, pristojnega za notranje zadeve:

-  podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, davčna številka, stalno ali začasno prebivališče, država bivanja, naslov za vročanje, zakonski stan, oče, mati, zakonec, otrok, sprememba osebnega imena, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, datum smrti, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, spol, kraj rojstva, država rojstva, stalni ali začasni naslov v tujini, partner partnerske zveze, število posameznikov, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu, številka stanovanja),

-  podatke iz evidence izdanih osebnih izkaznic (osebno ime, EMŠO, številka osebne izkaznice, datum izdaje osebne izkaznice, izdajatelj osebne izkaznice),

-  podatke iz evidence izdanih potnih listin (osebno ime, EMŠO, številka potne listine, datum izdaje potne listine, izdajatelj potne listine),

-  podatke iz evidence o izdanih orožnih listinah (osebno ime, EMŠO, oznaka listine, datum izdaje listine, organ izdaje listine, status listine, tip dovoljenja, kategorija in količina orožja);

2.      Ministrstva, pristojnega za infrastrukturo:

-  podatke o lastništvu vozila in o vozilu iz evidence registriranih motornih vozil in priklopnih vozil (datum prve registracije vozila, podatki o lastniku, podatki o osebi, na katero je vozilo registrirano, pa ni lastnik vozila, podatki o vozilu),

-  podatke iz evidence o vozniških dovoljenjih (osebno ime, EMŠO, številka vozniškega dovoljenja, datum izdaje vozniškega dovoljenja, pristojni organ, ki je vozniško dovoljenje izdal, status in kategorija vozil, ki jih imetnik vozniškega dovoljenja lahko vozi);

3.      Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije:

-  podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času), in uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (o vrsti, višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do posamezne pravice);

4.      Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije:

-  podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje), ter podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

5.      Finančne uprave Republike Slovenije:

-  podatke o dohodkih, navedenih v letni odmeri za dohodnino,

-  podatke o odmeri davka na dodano vrednost iz mesečnih obračunov davka na dodano vrednost,

-  podatke o odmeri davka od dohodkov pravnih oseb iz obračuna davka od dohodkov pravnih oseb,

-  podatke iz obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti,

-  podatke o odmeri davka na promet nepremičnin,

-  podatke o vodenju postopkov davčnega nadzora,

-  podatke o vodenju postopkov davčnih preiskav,

-  podatke o številkah TRR oseb v tujini,

-  podatke iz davčnega registra (subjekt vpisa v sodni register, fizična osebe s stalnim prebivališčem ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, samostojni podjetnik posameznik, druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v drug register oziroma drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije, pravna ali fizična oseba, ki nima sedeža ali druge registrirane oblike v Republiki Sloveniji in opravlja dejavnost na območju Republike Slovenije, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, druge osebe, vpisane v davčni register);

6.      Geodetske uprave Republike Slovenije:

-  podatke o lastništvu nepremičnin,

-  podatke o vrednosti nepremičnin (posplošena vrednost po predpisu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin),

-  podatke o vrsti nepremičnine (dejanska raba parcele iz zemljiškega katastra, dejanska raba stavb in delov stavb iz katastra stavb),

-  podatke o površini stanovanja;

7.      Uprave Republike Slovenije za pomorstvo:

-  podatke o lastništvu vodnih plovil morske plovbe posamezne osebe ter o vodnem plovilu morske plovbe;

8.      okrajnih sodišč:

-  podatke o lastništvu nepremičnin ter drugih stvarnih pravicah na nepremičninah posamezne osebe;

9.      centralne depotne družbe:

-  računalniški izpis podatkov, vpisanih v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se nanašajo na posameznega imetnika nematerializiranih vrednostnih papirjev;

10.   Banke Slovenije glede podatkov iz centralnega kreditnega registra:

-  o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov, ki se vodijo v sistemu izmenjave informacij v skladu z zakonom, ki ureja centralni kreditni register;

11.   Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES):

-  podatke o poslovnih subjektih, njihovih ustanoviteljih in zastopnikih vključno z vsemi spremembami (datum vpisa in izbrisa, matična številka, davčna številka, firma ali ime, sedež, osebno ime oziroma firma, sedež in naslov oziroma naslov stalnega ali začasnega prebivališča, EMŠO ali matična številka, davčna številka),

-  podatke o vrednosti lastniških deležev (matična številka zasebnika ali pravne osebe, datum vpisa in izbrisa v Poslovni register Slovenije, pravnoorganizacijska oblika, davčna številka zasebnika ali pravne osebe, znesek osnovnega kapitala, lastniški delež osebe v gospodarski družbi ali zadrugi),

-  podatke o dejanskih lastnikih,

-  podatke o višini dobička zasebnikov in pravnih oseb,

-  podatke o številki transakcijskega računa,

-  podatke o statusu računa (odprt, zaprt),

-  datum zaprtja računa,

-  podatke o pooblaščencu imetnika transakcijskega računa (ime in priimek ali firma ali naziv, davčna številka ali identifikacijska oznaka in država sedeža ali prebivališča, matična številka),

-  podatke o dejanskem lastniku transakcijskega računa (ime in priimek, davčna številka ali identifikacijska oznaka in država prebivališča),

-  podatke o sefu (številka ali drug identifikacijski znak sefa in trajanje najema),

-  podatke o najemniku sefa (ime in priimek ali firma ali naziv, davčna številka ali identifikacijska oznaka in država sedeža ali prebivališča, matična številka);

12.   Ministrstva, pristojnega za pravosodje:

-  podatke iz kazenske evidence (osebno ime, EMŠO, firma, matična številka, datum vpisa sodbe, vrsta kaznivega dejanja, sankcija);

13.   Ministrstva, pristojnega za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

-  podatke iz centralne zbirke podatkov, ki zajema pravice iz javnih sredstev (osebno ime, EMŠO, vrsta pravice iz javnih sredstev, višina pravice iz javnih sredstev, podatek, ali gre za prejemnika ali upravičenca);

14.   upravnih enot:

-  podatke o lastništvu celinskih vodnih plovil posamezne osebe ter o vodnem plovilu celinske plovbe;

15.   Javne agencije za civilno letalstvo:

-  podatke o lastništvu, zakupu in bremenu zrakoplova.

(7)Urad dostopa do pisnih in grafičnih podatkov iz zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka z neposredno računalniško povezavo, če tehnične možnosti to omogočajo.

(8)Ne glede na prejšnji odstavek se evidenci iz 17. in 18. točke četrtega odstavka tega člena uporabljata izključno za namene preverjanja zakonitosti obdelave osebnih podatkov.

(9)Za namen izvajanja drugega odstavka 94. člena tega zakona se evidence iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko povezujejo med seboj in z evidencami iz šestega odstavka tega člena.

(10)Za medsebojno povezovanje evidenc iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se lahko uporablja davčna številka ali EMŠO, matična številka ter evidenčna oznaka, ki jo določi urad.

(11)Za povezovanje evidenc iz tretjega in četrtega odstavka tega člena z evidencami iz šestega odstavka tega člena se za osebne podatke uporablja davčna številka ali EMŠO ali matična številka poslovnega subjekta.

(1)V evidencah o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah, ki jih upravljajo zavezanci, se za namen izvajanja 21. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      firma, naslov, sedež, matična številka ali davčna številka:

-  pravne osebe,

-  samostojnega podjetnika posameznika ali

-  posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo oziroma za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravi transakcija;

2.      osebno ime, naslov stalnega prebivališča; naslov začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če naslov stalnega prebivališča ni v Republiki Sloveniji; naslov začasnega prebivališča v tujini, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO, državljanstvo ter številka, vrsta, datum izdaje, datum prenehanja in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta:

-  fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, oziroma fizične osebe, za katero se sklene poslovno razmerje ali opravi transakcija;

-  zakonitega zastopnika pravne osebe, ki sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo,

-  pooblaščenca fizične osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo,

-  pooblaščene osebe, ki za pravno osebo ali drugo osebo civilnega prava iz 5. točke 3. člena tega zakona sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo;

3.      osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča ter datum in kraj rojstva fizične osebe, ki vstopi v igralnico oziroma igralni salon, kateri je izplačan dobitek ali ki vplača stavo iz 3. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona, ali fizične osebe, ki pristopi k sefu;

4.      številka ali drug enolični znak poslovnega razmerja, namen in predvidena narava poslovnega razmerja, vključno z informacijo o dejavnosti stranke;

5.      datum sklenitve poslovnega razmerja oziroma datum in čas vstopa v igralnico oziroma igralni salon ali pristopa k sefu;

6.      datum in čas izvedbe transakcije;

7.      znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;

8.      namen transakcije ter osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča oziroma firma in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena, in država, v katero je izvršena transakcija, oziroma podatki, ki jih je zavezanec pri izvajanju transakcij dolžan pridobiti v skladu z Uredbo (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 1);

9.      način izvedbe transakcije;

10.   podatki o izvoru premoženja in sredstev stranke oziroma dejanskega lastnika ter podatki o izvoru premoženja in sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja ali transakcije;

11.   osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO, državljanstvo ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež ter matična številka osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

12.   podatki o transakciji, sredstvih in premoženju, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (znesek, valuta, vrsta sredstev in premoženja, vrednost sredstev in premoženja, datum ali obdobje opravljanja transakcij);

13.   razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

14.   za dejanske lastnike iz 42., 43. in 44. člena tega zakona: a)    osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo, davčna številka ter višina lastniškega deleža ali drug način nadzora; b)    v primeru iz točke b) prvega odstavka 44. člena tega zakona podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih sta ustanovitev in delovanje tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava;

15.   naziv druge osebe civilnega prava iz 5. točke 3. člena tega zakona ter osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna številka ali EMŠO člana;

16.   podatki o tem, ali je stranka oziroma njen dejanski lastnik politično izpostavljena oseba.

(2)V evidencah o sporočenih podatkih uradu, ki jih upravljajo zavezanci, se za namen izvajanja 75. in 76. člena tega zakona obdelujejo podatki iz prejšnjega odstavka.

(3)V evidencah o kontaktnih točkah, ki jih upravlja Banka Slovenije, se za namen izvajanja 80. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO, državljanstvo ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta fizične osebe, ki je imenovana kot osrednja kontaktna točka;

2.      firma, naslov, sedež, matična številka ter davčna številka pravne osebe, ki je imenovana kot osrednja kontaktna točka.

(4)Evidence podatkov o gotovini iz tretjega odstavka 149. člena tega zakona vsebujejo podatke, pridobljene na podlagi 3., 4., tretjega odstavka 5. ali 6. člena iz Uredbe 2018/1672/EU.

(5)V evidencah o podatkih o osebah in transakcijah, prejetih na podlagi 75. in 76. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 94. člena tega zakona obdelujejo podatki iz prvega odstavka tega člena.

(6)V evidencah o opravljenih operativnih analizah iz 1. točke 98. člena tega zakona se za namen izvajanja 94., 113. in 125. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka osebe, zaradi katere je urad opravil operativno analizo.

(7)V evidencah o opravljenih strateških analizah iz 2. točke 98. člena tega zakona se za namen izvajanja 94., 113. in 125. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka osebe, zaradi katere je urad opravil strateško analizo.

(8)V evidencah o prejetih pobudah iz 108. in 109. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 94. in 125. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

2.      podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);

3.      razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma ali razlogi za uvedbo postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora.

(9)V evidencah o obvestilih in informacijah iz 110. in 111. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 94. in 125. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka osebe, v zvezi s katero je urad poslal obvestilo ali informacijo;

2.      podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);

3.      podatki o predhodnem kaznivem dejanju;

4.      podatki o organu, ki mu je bilo poslano obvestilo ali informacija.

(10)V evidencah mednarodnih zaprosil iz 114. in 115. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 94. in 125. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka osebe, na katere se zaprosilo nanaša;

2.      ime države in naziv zaprošenega organa oziroma organa, ki je izdal zaprosilo.

(11)V evidencah o iznesenih osebnih podatkih iz države iz 52., 114., 115. in 117. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 94. in 125. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO, številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta ter firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka osebe, katere podatki se iznašajo iz države;

2.      ime države in naziv organa, h kateremu se podatki iznašajo.

(12)V evidencah zaprosil iz 96., enajstega odstavka 115., 116. in 124. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 94. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      naziv in kontaktni podatki organizacije ter člana osebja, ki informacije zahteva, ter, če je mogoče, prejemnika rezultatov poizvedbe ali iskanja;

2.      sklic na nacionalno zadevo, zaradi katere se zahtevajo informacije;

3.      predmet zahtev;

4.      vsi ukrepi za izvedbo teh zahtev.

(13)V evidencah o iznesenih osebnih podatkih iz države iz 96., enajstega odstavka 115., 116. in 124. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 95. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta ter firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka osebe, katere podatki se iznašajo iz države;

2.      ime države in naziv organa, h kateremu se podatki iznašajo.

(14)V evidencah o kaznivih dejanjih iz 132. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen centralizacije in analize vseh podatkov v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma obdelujejo naslednji podatki:

1.      osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO oziroma firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka ovadene osebe oziroma obdolžene osebe ali osebe, v zvezi s katero je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi;

2.      kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja;

3.      faza postopka, v kateri je zadeva, ter zakonska označba kaznivega dejanja pranja denarja, predhodnega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja financiranja terorizma;

4.      znesek odvzetega denarja ali vrednost premoženja nezakonitega izvora in datum odvzema.

(15)V evidencah, ki jih upravlja urad, o opravljenih nadzorih, ugotovljenih kršitvah, izdanih odločbah in drugih ukrepih, ki jih v zvezi z zaznanimi kršitvami sprejmejo nadzorni organi iz 152. člena tega zakona, se za namen izvajanja 167. člena tega zakona obdelujejo:

1.      podatki o zavezancu fizični osebi (osebno ime, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum in kraj rojstva ter naslov stalnega in začasnega prebivališča);

2.      podatki o zavezancu pravni osebi (ime, sedež in matična številka);

3.      kraj in čas opravljanja nadzora;

4.      predmet nadzora;

5.      ugotovitve;

6.      podatki o odrejenih ukrepih nadzora;

7.      podatki o kršitelju fizični osebi (osebno ime, EMŠO, če je fizična oseba tujec, datum in kraj rojstva, državljanstvo in naslov stalnega in začasnega prebivališča fizične osebe, za odgovorno osebo pravne osebe pa tudi zaposlitev ter dela in naloge, ki jih opravlja);

8.      podatki o kršitelju pravni osebi (ime, sedež in matična številka);

9.      opravilna številka in datum izdaje odločbe o prekršku;

10.   datum pravnomočnosti odločbe o prekršku;

11.   zakonska označba prekrška;

12.   opis kršitve.

(16)V evidencah o sporočenih dejstvih iz 168. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 94. in 125. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO, državljanstvo ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež, matična številka ter davčna številka osebe, v zvezi s katero obstajajo dejstva, ki so ali bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma;

2.      podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo dejstva, ki so ali bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);

3.      opis dejstev, ki so ali bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma.

(17)V evidencah o predložitvi podatkov iz 127., 128. in 129. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namene izvajanja 94. in 125. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO, državljanstvo ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež, matična številka ter davčna številka osebe, v zvezi s katero so sodišče, državno tožilstvo, policija, Finančna uprava Republike Slovenije ali organ, pristojen za uvedbo ali izvajanje omejevalnih ukrepov, dostopali do podatkov urada;

2.      podatki o transakciji, v zvezi s katero so sodišče, državno tožilstvo, policija, Finančna uprava Republike Slovenije ali organ, pristojen za uvedbo ali izvajanje omejevalnih ukrepov, dostopali do podatkov urada (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);

3.      opis okoliščin in razlogov za predložitev podatkov urada ter namena uporabe zahtevanih podatkov.

(18)V evidencah o dejanskih lastnikih, ki jih upravljajo poslovni subjekti, se za namene izvajanja 42., 43. in 44. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo, davčna številka ter višina lastniškega deleža ali drug način nadzora;

2.      v primeru iz točke b) prvega odstavka 44. člena tega zakona podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih sta ustanovitev in delovanje tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.

(19)Ne glede na prejšnje odstavke evidence iz 148. člena tega zakona ne obsegajo podatka o EMŠO, matični številki ali davčni številki, kadar gre za nerezidenta in če EMŠO, matična številka ali davčna številka nerezidentu ni bila dodeljena.

(20)V evidenci podatkov o zavezancih za potrebe sporočanja podatkov uradu se za namen izvajanja 76. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost: firma, matična številka, dejavnost;

2.      za fizično osebo: osebno ime, naziv delovnega mesta, heksadecimalna številka sredstva elektronske identifikacije, elektronski naslov, telefonska številka.

(21)V evidenci o pooblaščencih in namestnikih pooblaščencev se za namen izvajanja 85. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      podatki o zavezancu: firma, matična številka;

2.      podatki o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca: osebno ime, naziv delovnega mesta, datum imenovanja, datum prenehanja funkcije; naslov, če je ta drugačen od sedeža zavezanca; telefonska številka in elektronski naslov.

(22)V evidenci službenih izkaznic inšpektorjev se za namen zagotovitve pregleda nad izdanimi službenimi izkaznicami iz 158. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki: osebno ime inšpektorja, datum izdaje, prenehanja veljavnosti, odvzema, uničenja oziroma nadomestitve izkaznice, registrska številka službene izkaznice ter razlog za prenehanje veljavnosti, odvzem, uničenje oziroma nadomestitev službene izkaznice.

(23)V evidenci o registraciji nadzornih organov za elektronsko sporočanje podatkov se za namen izvajanja 167. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1.      za pravno osebo: firma (naziv nadzornega organa), matična številka, dejavnost;

2.      za fizično osebo: osebno ime, funkcija, heksadecimalna številka sredstva elektronske identifikacije, elektronski naslov, telefonska številka.

(1)Zavezanec mora voditi ločeno evidenco o dostopu nadzornih organov iz prvega odstavka 152. člena tega zakona do podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 134. člena tega zakona.

(2)Evidenca iz prejšnjega odstavka obsega naslednje podatke:

1.      naziv nadzornega organa;

2.      osebno ime pooblaščene uradne osebe nadzornega organa, ki je v opravila pogled;

3.      datum in ura vpogleda v podatke;

4.      podatek, informacija in dokumentacija, do katere je dostopal nadzorni organ.

(3)O vsakem dostopu nadzornih organov iz prvega odstavka 152. člena tega zakona do podatkov iz prvega odstavka tega člena zavezanec najpozneje v treh delovnih dneh od vpogleda v te podatke pisno obvesti urad.

(1)Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo v okviru svojih pristojnosti: a)     urad, b)     Banka Slovenije, c)     Agencija za trg vrednostnih papirjev, č)    Agencija za zavarovalni nadzor, d)     Finančna uprava Republike Slovenije, e)     Tržni inšpektorat Republike Slovenije, f)      Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, g)     Odvetniška zbornica Slovenije in h)     Notarska zbornica Slovenije, i)       Policija.

(2)Če nadzorni organ iz prejšnjega odstavka pri opravljanju nadzornih nalog ugotovi kršitve, ima pravico in dolžnost:

1.      odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi;

2.      v zvezi s kršitvami iz 178., 179., 180., 183., 184. in 185. člena izvesti postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške;

3.      predlagati pristojnemu organu sprejetje ustreznih ukrepov;

4.      odrediti druge ukrepe in dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

(3)Za izvajanje postopkov v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, v zvezi s kršitvami iz 181. in 182. člena tega zakona sta pristojna urad in Finančna uprava Republike Slovenije.

(4)Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba nadzornega organa iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in po predpisih, ki so sprejeti na njegovi podlagi.

(5)Urad sporoči Evropski komisiji seznam pristojnih nadzornih organov iz tega člena skupaj z njihovimi kontaktnimi podatki.

(6)Urad kot pristojni nadzorni organ lahko odredi prepoved opravljanja dejavnosti iz 4. člena tega zakona v trajanju do treh let zavezancu iz 16., podtočk j), k) in p) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter zavezancu iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, če je bil zavezanec ali član poslovodstva zavezanca ali dejanski lastnik zavezanca pravnomočno obsojen zaradi storitve teh kaznivih dejanj: terorizem, potovanje v tujino z namenom terorizma, financiranje terorizma, ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj, novačenje in usposabljanje za terorizem in pranje denarja, če utemeljeno sklepa, da pri zavezancu obstaja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma. Prepoved opravljanja dejavnosti zavezancu iz drugega odstavka 4. člena tega zakona urad odredi ob upoštevanju posebnosti in izjem iz 90. in 91. člena tega zakona. Podatke o pravnomočnih obsodbah sodišča posredujejo uradu na podlagi 132. člena tega zakona. Pri določanju trajanja prepovedi opravljanja dejavnosti urad upošteva odnos zavezanca do storitve kaznivega dejanja ter odnos do posledice kaznivega dejanja vključno s pridobljeno koristjo.

(7)Čas, ki ga zavezanec, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, prestaja v zaporu ali zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, se ne všteva v čas trajanja tega ukrepa.

(8)Urad kot pristojni nadzorni organ o odločbi o prepovedi opravljanja dejavnosti obvesti v primeru zavezanca iz 16. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem, v primeru zavezanca iz podtočke p) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona Tržni inšpektorat Republike Slovenije, v primeru zavezanca, ki je odvetnik ali odvetniška družba, Odvetniško zbornico Slovenije, ter v primeru zavezanca, ki je notar, Notarsko zbornico Slovenije.

(9)Policija in Finančna uprava Republike Slovenije v okviru opravljanja nalog na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Unije izvajata nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti prijave gotovine v skladu z določbami 130.c člena tega zakona.

(10)Določbe tega zakona, ki urejajo dostop do podatkov in informacij iz evidenc, ki jih urad upravlja po tem zakonu, z izjemo četrtega odstavka 114. člena tega zakona, ter nadzor nad izvajanjem zakona, ne posegajo v splošno nadzorno pristojnost Informacijskega pooblaščenca, Varuha človekovih pravic in preiskovalnih komisij Državnega zbora Republike Slovenije.

(1)Pri nadzoru nad zavezanci iz 4. člena tega zakona se uporabi pristop, ki temelji na tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma.

(2)Nadzorni organi iz prejšnjega člena pri načrtovanju pogostosti, obsega in intenzivnosti ter izvajanju nadzora upoštevajo:

-        podatke o ugotovljenih tveganjih za pranje denarja in financiranje terorizma iz nacionalne ocene tveganja,

-        podatke o specifičnih nacionalnih in mednarodnih tveganjih, povezanih s strankami, produkti in storitvami,

-        podatke o tveganju posameznih zavezancev in druge razpoložljive podatke in

-        pomembne dogodke ali spremembe v zvezi z upravljanjem in vodenjem zavezanca ter spremembo dejavnosti.

(3)Nadzorni organi podatke iz prejšnjega odstavka posodobijo najmanj vsaki dve leti in ustrezno prilagodijo načrtovanje pogostosti, obsega in intenzivnosti nadzora ter izvajanje nadzora.

(4)Urad preostalim nadzornim organom iz prejšnjega člena predlaga izvedbo nadzora pri določenem zavezancu ali vrsti zavezancev glede na informacije in podatke, s katerimi razpolaga urad, ter glede na opravljene strateške in operativne analize.

(1)Urad opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 4. člena tega zakona in nad izvajanjem obveznosti ugotavljanja dejanskega lastnika in obveznosti vpisa podatkov o dejanskem lastniku iz 45. in 48. člena tega zakona pri poslovnih subjektih iz 42., prvega odstavka 43. in 44. člena tega zakona.

(2)Urad opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona z zbiranjem in preverjanjem podatkov, informacij in dokumentacije, ki jih pridobi na podlagi tega zakona.

(3)Zavezanci uradu pisno posredujejo podatke, informacije in dokumentacijo v zvezi z opravljanjem svojih nalog po tem zakonu ter druge podatke, ki jih urad potrebuje pri izvajanju nadzora, in sicer brez odlašanja, najpozneje pa v osmih dneh od prejema zahteve.

(4)Poslovni subjekti iz 42., prvega odstavka 43. ter 44. člena tega zakona uradu pisno pošljejo podatke, informacije in dokumentacijo v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti ugotavljanja dejanskega lastnika ter obveznosti vpisa podatkov o dejanskem lastniku iz 45. in 48. člena tega zakona, in sicer brez odlašanja, najpozneje pa v osmih dneh od prejema zahteve.

(5)Urad lahko od državnih organov in nosilcev javnih pooblastil zahteva vse podatke, informacije ter dokumentacijo, ki jo potrebuje pri izvajanju nadzora po tem zakonu in pri vodenju postopka o prekršku.

(1)Poleg nadzora, ki ga izvajajo nadzorni organi v skladu s 153. in 154. členom tega zakona, inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in drugih predpisov s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma izvaja urad na kraju samem in zunaj njega.

(2)Urad v okviru poročila iz 130. člena tega zakona Vladi poroča tudi o svojem delu s področja inšpekcijskega nadzorstva.

Naloge inšpekcijskega nadzora urada opravljajo uradne osebe. Uradne osebe po tem zakonu so inšpektorji za preprečevanje pranja denarja.

Inšpektor za preprečevanje pranja denarja samostojno opravlja naloge nadzora po tem zakonu, vodi postopke ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku.

(1)Inšpektor pooblastilo za opravljanje inšpekcijskih nalog izkazuje s službeno izkaznico, ki jo izda minister.

(2)Obliko izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister, če poseben zakon ne določa drugače.

(3)Za namen zagotovitve pregleda nad izdanimi službenimi izkaznicami iz tega člena se vzpostavi evidenca službenih izkaznic inšpektorjev za preprečevanje pranja denarja.

(1)Poleg pooblastil, ki jih določa zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, ima inšpektor za preprečevanje pranja denarja pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pri fizični ali pravni osebi pravico:

-        vstopiti in pregledati prostore, zemljišča in prevozna sredstva (v nadaljnjem besedilu: prostori) na sedežu zavezancev in na drugem kraju,

-        pregledovati notranje akte, poslovne knjige, pogodbe, listine, poslovno korespondenco, evidence in druge podatke ter dokumentacijo, ki se nanašajo na poslovanje zavezanca in izvajanje ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni (v nadaljnjem besedilu: poslovne knjige in druga dokumentacija),

-        odvzeti ali pridobiti kopije, forenzične kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge dokumentacije v kakršni koli obliki z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme zavezanca ali urada; če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev in računalniške opreme zavezanca ali urada, lahko inšpektor odnese poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas, potreben, da se naredijo kopije; o tem naredi uradni zaznamek,

-        zapečatiti vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas trajanja nadzora in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo,

-        zaseči predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20 delovnih dni,

-        zahtevati od katerega koli predstavnika ali predstavnice (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) ali osebe, zaposlene pri zavezancu, ustno ali pisno pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen nadzora, ter o tem sestaviti zapisnik; če inšpektor zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v katerem mora biti posredovano,

-        pregledati listine, s katerimi se lahko ugotovi istovetnost oseb,

-        opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom nadzora.

(2)Zavezanec mora inšpektorju omogočiti dostop do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije ter ne sme kakor koli ovirati opravljanja inšpekcijskega nadzora, razen če gre za uveljavljanje odvetniške zaupnosti. Na zahtevo inšpektorja mora zavezanec zagotoviti pogoje za delo v prostorih zavezanca.

(3)Pri izvajanju pooblastil inšpektorja za preprečevanje pranja denarja iz prvega odstavka tega člena mora biti spoštovano načelo sorazmernosti. Inšpektor pri izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev ciljev tega zakona. Pri izbiri več možnih pooblastil in ukrepov inšpektor izbere tiste, ki so za zavezanca ugodnejši, če se s tem doseže namen zakona. V dvomu odloči v korist zavezanca.

(4)Inšpektor za preprečevanje pranja denarja predhodno obvesti Odvetniško zbornico Slovenije o okvirnem terminu in lokaciji nameravanega opravljanja inšpekcijskega nadzora z namenom zagotovitve navzočnosti njihovega predstavnika pri inšpekcijskem nadzoru.

(5)Odvetnik, pri katerem se opravlja inšpekcijski nadzor, in odvetniška družba, pri kateri se opravlja inšpekcijski nadzor, imata pravico zahtevati, da se inšpekcijski nadzor opravi v navzočnosti predstavnika Odvetniške zbornice Slovenije. Do njegovega prihoda se vsa dejanja v inšpekcijskem nadzoru prekinejo, vendar ne več kot za dve uri od trenutka, ko odvetnik ali odvetniška družba zahtevata njegovo navzočnost. Po preteku tega roka se nadzor nadaljuje brez njegove navzočnosti.

(6)Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pri odvetniku ali odvetniški družbi ima inšpektor za preprečevanje pranja denarja pravico izvajati pooblastila iz prvega odstavka tega člena, razen če bi z izvajanjem pooblastil posegel v odvetniško zaupnost.

(7)Odvetnik, odvetniška družba oziroma predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije, če je navzoč, imajo v inšpekcijskem postopku pravico ugovarjati vpogledu v podatke in listine oziroma njihovemu zasegu, da zavarujejo odvetniško zaupnost. V primeru ugovora se postopek nadaljuje s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja kazenski postopek.

(8)V zvezi z izvajanjem inšpekcijskega nadzora urada se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence, glede uvedbe preiskave, zasega predmetov, poslovnih knjig in druge dokumentacije, zavarovanja podatkov na zaseženih elektronskih napravah, ravnanja s forenzičnimi kopijami, pregleda elektronskih naprav, privilegirane komunikacije in preiskave prostorov članov organov vodenja podjetja ali nadzora, zaposlenih ali drugih sodelavcev podjetja.

Če zavezanec ne dovoli vstopa v prostore ali ga ovira ali ne dovoli dostopa do poslovnih knjig ali druge dokumentacije ali ga ovira ali kako drugače ovira opravljanje inšpekcijskega nadzora ali če se to utemeljeno pričakuje, lahko inšpektor vstopi v prostore ali dostopa do poslovnih knjig ali druge dokumentacije proti volji zavezanca ob pomoči policije, razen če je zavezanec odvetnik ali odvetniška družba. Stroške vstopa ali dostopa in morebitno škodo krije zavezanec.

O opravljenem inšpekcijskem nadzoru inšpektor sestavi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti podatke o:

-        začetku in zaključku oziroma trajanju inšpekcijskega pregleda,

-        zavezancu,

-        ugotovljenem dejanskem stanju,

-        izjavah oseb, navzočih pri inšpekcijskem pregledu,

-        zasegu dokumentacije,

-        pooblaščeni uradni osebi, ki opravlja pregled, ter o drugih osebah, prisotnih pri pregledu.

(1)Po opravljenem inšpekcijskem nadzoru ima inšpektor pristojnost z odločbo zavezancu odrediti, da z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje zakonov in drugih predpisov iz svoje pristojnosti.

(2)Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v 15 dneh od njene vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(3)Zavezanec mora inšpektorju poročati o izvršitvi odločbe v osmih dneh po poteku posameznega roka za njeno izvršitev.

O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka prejšnjega člena odloča ministrstvo, pristojno za finance.

(1)Banka Slovenije v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 1., 2., 3., 14. in 15. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter pri zavezancih iz č) podtočke 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, za katere je pristojni nadzorni organ v skladu z zakonom, ki določa izvajanje Uredbe 2023/1113/EU.

(2)Agencija za trg vrednostnih papirjev v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter pri zavezancih iz č) podtočke 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, za katere je pristojni nadzorni organ v skladu z zakonom, ki določa izvajanje Uredbe 2023/1113/EU. Pri zavezancih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona opravlja nadzor samo v delu, ki se nanaša na storitve in dejavnost investicijskega bančništva zavezanca in za katerega se uporabljajo določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov. Nadzor lahko opravlja samostojno ali v sodelovanju z Banko Slovenije.

(3)Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 11., 12., 13., podtočke h) in i) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona.

(4)Finančna uprava Republike Slovenije v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 17. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona.

(5)Finančna uprava Republike Slovenije v skladu s svojimi pooblastili opravlja nadzor nad spoštovanjem prepovedi gotovinskih plačil, ki presegajo vrednost 5.000 eurov, pri pravnih in fizičnih osebah iz 74. člena tega zakona.

(6)Finančna uprava Republike Slovenije v skladu s svojimi pooblastili opravlja nadzor nad izvajanjem obveznosti ugotavljanja dejanskega lastnika in obveznosti vpisa podatkov o dejanskem lastniku iz 45. in 48. člena tega zakona pri poslovnih subjektih iz 42., 43. in 44. člena tega zakona.

(7)Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 18., podtočk a), b), g), m) in p) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona.

(8)Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 16. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona.

(9)Odvetniška zbornica v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri odvetnikih in odvetniških družbah.

(10)Notarska zbornica v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri notarjih.

(11)Nadzorni organi iz tega člena morajo drugemu nadzornemu organu na njegovo zahtevo predložiti vse potrebne informacije, ki jih potrebuje za opravljanje nadzornih nalog.

(12)Nadzorni organi iz tega člena lahko za namene opravljanja nadzornih nalog po tem zakonu zahtevajo od oseb javnega in zasebnega prava, ki niso nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona, podatke, informacije in dokumentacijo, ki jih ima taka oseba na voljo in so potrebni za ugotavljanje izpolnjevanja obveznosti zavezancev po tem zakonu ter izvajanje drugih pristojnosti nadzornega organa v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, in sicer brez odlašanja, najpozneje pa v osmih dneh od prejema zahteve.

Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma brezplačno pridobivajo, uporabljajo in obdelujejo podatke, vključno z osebnimi podatki, iz Registra transakcijskih računov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme.

(1)Na obrazložen predlog urad predloži nadzornim organom iz 164. člena tega zakona podatke iz evidence iz 1. točke četrtega odstavka 149. člena o osebah in transakcijah iz 75. člena tega zakona ter o številu oseb in transakcij iz 76. člena tega zakona, ki jih sporočajo zavezanci, za katere so posamezni nadzorni organi pristojni na podlagi prvega odstavka 164. člena tega zakona, in ki jih potrebujejo za izvajanje nadzora, kar vključuje tudi izvajanje analiz za načrtovanje nadzorniških aktivnosti v skladu s 153. členom tega zakona ter izdajanje priporočil in smernic v skladu s 169. členom tega zakona.

(2)Podatke iz prejšnjega odstavka urad pošlje v anonimizirani ali psevdoanonimizirani obliki, v kolikor je slednje tehnično izvedljivo, pri čemer urad nadzornim organom ne sme posredovati informacij, na podlagi katerih bi lahko prejemnik podatke samostojno pripisal določenemu subjektu, na katerega se nanašajo.

(3)Nadzorni organi iz 164. člena tega zakona morajo enkrat letno, najpozneje pa do konca januarja tekočega leta za preteklo leto, urad obvestiti o svojih ugotovitvah, do katerih so prišli na podlagi prejetih podatkov iz tega člena, in drugih ukrepih, ki so jih sprejeli na tej podlagi.

(4)Urad lahko v celoti ali delno zavrne predlog za pošiljanje podatkov iz prvega odstavka tega člena, če bi predložitev podatkov ogrozila ali utegnila ogroziti potek kazenskega postopka v Republiki Sloveniji ali bi lahko kakor koli drugače škodovala interesom tega postopka.

(5)Minister podrobneje določi način anonimiziranja oziroma psevdoanonimiziranja in pošiljanja podatkov iz prvega odstavka tega člena.

(6)Nadzorni organi lahko podatke iz drugega dostavka tega člena povezujejo z drugimi podatki, ki jih pridobivajo in obdelujejo v okviru svojih pristojnosti, za namene izvajanja nadzora v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(1)Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona po zaščiteni elektronski poti v 15 dneh obvestijo urad o opravljenih nadzorih, ugotovljenih kršitvah, izdanih odločbah in drugih ukrepih nadzora ter drugih pomembnih ugotovitvah.

(2)Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz petnajstega odstavka 150. člena tega zakona.

(3)Nadzorni organ, ki je zaznal kršitev, o svojih ugotovitvah oziroma nepravilnostih obvešča še druge nadzorne organe, če so pomembne za njihovo delo.

(4)Zaradi centralizacije in analize vseh podatkov v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma morajo nadzorni organi poslati uradu tudi izvod odločbe, izdane v postopku o prekršku, ter odločbe ali odredbe, s katero so odrejeni drugi ukrepi.

(5)Nadzorni organi se za namen elektronskega sporočanja podatkov po tem členu registrirajo pri uradu tako, da sporočijo podatke iz triindvajsetega odstavka 150. člena tega zakona o svoji instituciji ter podatke o fizični osebi, ki je pri nadzornem organu odgovorna za sporočanje podatkov, ter o sredstvu elektronske identifikacije, s katerim bo elektronsko sporočanje izvedeno.

(1)Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona, ki pri izvajanju nadzora po tem zakonu ali pri izvajanju dejavnosti ali poslov, ki jih opravljajo v skladu s pristojnostmi, določenimi v drugih zakonih, ugotovijo ali odkrijejo dejstva, ki so ali bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, o tem brez odlašanja pisno obvestijo urad.

(2)Na podlagi sporočenih dejstev iz prejšnjega odstavka lahko urad, če tako presodi, začne z zbiranjem in analiziranjem podatkov, informacij in dokumentacije, in sicer v skladu s svojimi pooblastili, določenimi v tem zakonu.

Da bi zagotovili enotno izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov pri zavezancih, nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona samostojno ali v sodelovanju z drugimi nadzornimi organi izdajo priporočila ali smernice v zvezi z izvajanjem posameznih določb tega zakona pri zavezancih iz 4. člena tega zakona.

(1)Urad in drugi nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona sodelujejo pri izvajanju svojih nalog in pooblastil pri opravljanju nadzora ter si prizadevajo za učinkovitost ukrepov in nadzora v boju proti pranju denarja ter financiranju terorizma.

(2)Sodelovanje iz prejšnjega odstavka vključuje tudi možnost, da nadzorni organ v okviru svojih pristojnosti opravlja procesna dejanja za nadzorni organ, ki je za to zaprosil, in poznejšo izmenjavo tako pridobljenih informacij.

(3)Urad in drugi nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona si v največji možni meri prizadevajo za poenotenje nadzorniških praks in v tem okviru tudi za primerljivost metodološkega pristopa pri izvajanju ukrepov in nadzora.

(4)Za namen učinkovitega nacionalnega sodelovanja nadzorni organi določijo osebo, ki je ustrezno strokovno usposobljena za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, da skrbi za izvajanje nalog po tem zakonu v svojem nadzornem organu ter sodeluje z uradom in drugimi nadzornimi organi.

(1)Urad in drugi nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona sodelujejo z organi držav članic, ki so pristojni za nadzor na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, glede nadzora nad zavezanci, ki poslujejo zlasti prek podružnic in hčerinskih družb v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah, v katerih nimajo sedeža.

(2)Urad in drugi nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona sodelujejo s pristojnimi nadzornimi organi drugih držav članic – zlasti z izmenjavo vseh informacij, s katerimi bi se lahko olajšal nadzor nad zavezanci.

(1)Urad in drugi nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona sodelujejo z organi tretjih držav, pristojnimi za nadzor na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, glede nadzora nad zavezanci, ki poslujejo zlasti prek podružnic in hčerinskih družb v Republiki Sloveniji in tretjih državah, v katerih nimajo sedeža.

(2)Urad in drugi nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona sodelujejo s pristojnimi nadzornimi organi tretjih držav – zlasti z izmenjavo vseh informacij, s katerimi bi se lahko olajšal nadzor nad zavezanci.

(3)Sodelovanje s pristojnimi nadzornimi organi tretjih držav je možno, če so v teh tretjih državah uveljavljeni ustrezni standardi preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so enakovredni določbam tega zakona, mednarodnim standardom ali drugim predpisom.

Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor Evropskemu bančnemu organu zagotovijo vse informacije, potrebne za omogočanje opravljanja njegovih nalog v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

(1)Zavezanec vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah, ki zaposlenim in osebam v primerljivem položaju omogoča, da prek neodvisnih in anonimnih poročevalskih linij interno prijavijo kršitve določb tega zakona.

(2)Sistem iz prejšnjega odstavka mora vključevati jasno opredeljene postopke za sprejem in obravnavo prijav, ki so sorazmerni z naravo in velikostjo zavezanca.

(3)Kadar je istovetnost prijavitelja kljub določbi prvega odstavka tega člena zavezancu razkrita, mora zavezanec zagotoviti, da se vsi podatki o osebah, ki so podale prijavo o kršitvah, obravnavajo kot zaupni v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zavezanec teh podatkov ne sme razkriti brez soglasja prijavitelja, razen ko je razkritje istovetnosti prijavitelja nujno za izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka.

(1)Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona vzpostavijo učinkovit in zanesljiv sistem obveščanja, ki omogoča zaposlenim in osebam v primerljivem položaju pri zavezancih, da jim po enem ali več varnih komunikacijskih kanalih posredujejo prijave o možnih ali dejanskih kršitvah določb tega zakona. Ti kanali zagotavljajo, da je istovetnost oseb, ki podajo informacije, znana samo nadzornim organom iz 152. člena tega zakona.

(2)Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona v zvezi s sistemom obveščanja iz prejšnjega odstavka zagotovijo:

1.      enostaven in lahko dostopen ter varen način posredovanja prijav kršitev,

2.      interne postopke za sprejem in obravnavo prijav,

3.      ustrezno varstvo osebnih podatkov oseb, ki so podale prijavo zoper zavezanca, in oseb, ki so domnevno odgovorne za kršitev, v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(3)Podatkov iz 3. točke prejšnjega odstavka ni dovoljeno razkriti brez soglasja prijavitelja in domnevnega kršitelja, razen ko je razkritje njune istovetnosti v skladu z zakonom nujno za izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka. Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona ne smejo zavezancu, zoper katerega je prijava podana, ali tretjim osebam razkriti podatkov o prijavitelju ali domnevnem kršitelju. Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona si morajo prizadevati, da se pri ugotavljanju in obravnavi kršitev, ki so predmet prijave, prepreči razkritje istovetnosti prijavitelja in domnevnega kršitelja.

(1)Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona, javno objavijo informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrškov, ki so jih izrekli zaradi kršitev tega zakona.

(2)Informacije iz prejšnjega odstavka obsegajo naslednje podatke:

1.      o kršitelju in zavezancu za izvedbo ukrepa:

-  naziv in sedež pravne osebe ali

-  osebno ime fizične osebe;

2.      o kršitvi ali naravi odrejenega ukrepa:

-  opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona oziroma narekujejo izvedbo odrejenega ukrepa,

-  naravo ugotovljenih kršitev oziroma vrsto pomanjkljivosti, zaradi katerih je bil odrejen ukrep;

3.      izrek odločbe, s katero je postopek pravnomočno končan;

4.      o morebitni odpravi kršitve ali izvedbi odrejenega ukrepa.

(3)Ko postane odločba, s katero je ugotovljena kršitev ali odrejen ukrep, dokončna oziroma odločba, s katero je bil izrečen prekršek, pravnomočna in je kršitelj ali zavezanec za izvedbo ukrepa z njo seznanjen, se informacije iz prejšnjega odstavka javno objavijo na spletnih straneh nadzornih organov iz 152. člena tega zakona in so na spletni strani dostopne pet let po objavi. Namen javne objave informacij iz prejšnjega odstavka je preprečevanje kršitev zakonskih določb in s tem večja pravna varnost pri sklepanju poslovnih razmerij in integriteta poslovnega okolja ter obveščanje zainteresirane javnosti o delovanju poslovnih subjektov, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu na področju predpisov o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

(4)Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor informacije iz drugega odstavka tega člena posredujejo Evropskemu bančnemu organu.

(1)Ne glede na prvi in drugi odstavek prejšnjega člena lahko nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona odločijo, da se informacije o identiteti kršitelja in zavezanca za izvedbo ukrepa ne objavijo, če:

1.      je ukrep nadzora ali sankcija izrečena zaradi lažjih kršitev iz 180. člena tega zakona ali kršitev, ki ne pomenijo prekrška po tem zakonu, ali

2.      bi objava informacij o identiteti kršitelja oziroma zavezanca za izvedbo ukrepa lahko škodovala izvedbi predkazenskega ali kazenskega postopka ali

3.      bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov.

(2)Če nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona ob izdaji odločbe ocenijo, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe, s katero izrečejo ukrepe nadzora, odločijo tudi, da se:

-        identiteta kršitelja ne objavi ali

-        se objava identitete kršitelja začasno zadrži in se navedejo roki za zadržanje objave, če bodo razlogi za zadržanje objave v tem obdobju predvidoma prenehali obstajati.

(3)Če se možnosti iz prejšnjega odstavka štejeta za nezadostni, da bi se z njima zagotovilo učinkovito varstvo zadevnih osebnih podatkov ali da stabilnost finančnih trgov ne bi bila ogrožena, nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona hkrati z izdajo odločbe, s katero izrečejo ukrepe nadzora, odločijo tudi, da se informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrškov, ki so jih izrekli zaradi kršitev tega zakona, ne objavijo.

(1)Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:

1.      ne izdela ocene tveganja oziroma ne določi ocene tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti ali ne upošteva dejavnikov geografskega tveganja ali če ne opravi ustrezne ocene o vplivu sprememb poslovnih procesov na izpostavljenost tveganju (drugi, tretji, četrti, peti in deveti odstavek 18. člena);

2.      ne vzpostavi učinkovitih politike, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj (prvi odstavek 20. člena);

3.      ne opravi pregleda stranke (prvi odstavek 22. člena, prvi odstavek 23. člena in četrti odstavek 27. člena);

4.      s stranko sklene poslovno razmerje, ne da bi pred tem izvedla predpisane ukrepe (prvi odstavek 24. člena);

5.      opravi transakcijo, ne da bi pred tem izvedla predpisane ukrepe (25. člen);

6.      urada še pred trženjem produkta (četrti odstavek 27. člena) ne obvesti o nameravani delni opustitvi pregleda stranke ter obvestilu ne priloži dokumentacije o izpolnjevanju pogojev in ocene tveganja iz prvega odstavka 27. člena tega zakona;

7.      ne ugotovi in ne preveri istovetnosti stranke, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zakonitega zastopnika pravne osebe, pooblaščenca fizične osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pooblaščenca pravne osebe, pravne osebe, zastopnika druge osebe civilnega prava ter dejanskega lastnika oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način ali ne pridobi overjenega pisnega pooblastila ali pisnega pooblastila za zastopanje (29., 30., 31., 32., 36., 37., 42., 43., 44. in 47. člen);

8.      ugotovi in preveri istovetnost stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije na nedovoljeni način (četrti odstavek 33. člena);

9.      ugotovi in preveri istovetnost stranke z uporabo videoelektronske identifikacije, čeprav za to niso izpolnjeni pogoji (34. člen);

10.   ugotovi in preveri istovetnost stranke z uporabo daljinsko upravljanih ali elektronskih postopkov ter načinov za identifikacijo, čeprav za to niso izpolnjeni pogoji (35. člen);

11.   ne ugotovi in ne preveri istovetnosti stranke ob vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon koncesionarja, ki prireja igre na srečo, ali ob vsakokratnem pristopu stranke k sefu oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način (38. člen);

12.   v nasprotju z določbami tega zakona ugotovi in preveri istovetnost bank in drugih podobnih kreditnih institucij, ki imajo sedež v tretji državi z visokim tveganjem iz šestega odstavka 55. člena tega zakona (tretji odstavek 39. člena);

13.   ne hrani podatkov in dokumentacije, pridobljene v zvezi z ugotavljanjem dejanskega lastnika, v skladu z določili tega zakona (tretji odstavek 41. člena);

14.   ne pridobi podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu oziroma ne pridobi vseh zahtevanih podatkov (53. člen);

15.   je zavezanec sklenil poslovno razmerje v nasprotju z določbami tega zakona (peti odstavek 59. člena);

16.   opravi poenostavljeni pregled stranke kljub temu, da v skladu s prvim odstavkom 19. člena tega zakona ne oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje pomenijo neznatno tveganje (prvi odstavek 62. člena);

17.   v okviru poenostavljenega pregleda stranke ne pridobi predpisanih podatkov o stranki, poslovnem razmerju ali transakciji ali jih ne pridobi na predpisani način (63. člen);

18.   pri sklepanju kontokorentnega razmerja s kreditno ali finančno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, ne izvede predpisanih ukrepov ali dodatno ne pridobi podatkov, informacij in dokumentacije v skladu s prvim odstavkom 65. člena tega zakona ali jih ne pridobi na predpisani način (prvi in tretji odstavek 65. člena);

19.   sklene ali nadaljuje kontokorentno razmerje s kreditno ali finančno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, v nasprotju z določbami tega zakona (peti odstavek 65. člena);

20.   pri sklepanju poslovnega razmerja ali opravljanju transakcije za stranko, ki je politično izpostavljena oseba, ali stranko, katere dejanski lastnik je politično izpostavljena oseba, ne pridobi podatkov o izvoru sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, ali jih ne pridobi na predpisani način (1. točka sedmega odstavka 66. člena);

21.   sklene ali nadaljuje poslovno razmerje s stranko, ki je politično izpostavljena oseba, ki sklepa poslovno razmerje za politično izpostavljeno osebo ali katere dejanski lastnik je politično izpostavljena oseba, brez pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda položaj višjega vodstva (2. točka sedmega odstavka 66. člena);

22.   ne vzpostavi in izvaja ukrepov glede politično izpostavljenih oseb pri poslih življenjskega zavarovanja in življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov (68. člen);

23.   ne izvaja ukrepov v okviru poglobljenega pregleda strank, ko so stranke ali transakcije povezane s tretjo državo z visokim tveganjem (69. člen);

24.   v primerih iz drugega odstavka 64. člena tega zakona poleg ukrepov iz prvega odstavka 21. člena tega zakona ne izvede enega ali več dodatnih ukrepov (70. člen);

25.   strankam odpira, izdaja ali zanje vodi anonimne račune, hranilne knjižice na geslo ali prinesitelja oziroma vodi zanje druge produkte, ki bi posredno ali neposredno omogočali prikrivanje istovetnosti stranke (71. člen);

26.   sklepa poslovno razmerje ali opravi transakcijo iz 22. in 23. člena tega zakona, kljub temu da stranka izkazuje lastništvo pravne osebe ali podobnega subjekta tujega prava na podlagi delnic na prinosnika, katerih sledljivost ni omogočena prek centralne klirinško-depotne družbe ali podobnega registra (72. člen);

27.   sklepa oziroma nadaljuje korespondenčne ali kontokorentne odnose z banko, ki posluje ali bi lahko poslovala kot navidezna banka, ali z drugo podobno kreditno institucijo, za katero je znano, da dovoljuje uporabo svojih računov navideznim bankam (73. člen);

28.   od stranke ali tretje osebe pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve sprejme plačilo v gotovini, ki presega vrednost 5.000 eurov oziroma sprejme plačilo v več med seboj povezanih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000 eurov (prvi in drugi odstavek 74. člena);

29.   stranki ali nekomu tretjemu v okviru svoje dejavnosti izplača gotovino v vrednosti, ki presega 5.000 eurov, oziroma izplača gotovino v več med seboj povezanih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000 eurov (prvi in drugi odstavek 74. člena);

30.   uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov, kadar v zvezi s transakcijo ali nameravano transakcijo oziroma stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (76. člen);

31.   uradu v predpisanem roku ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije, kadar so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (99. in 102. člen);

32.   ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi transakcije ali v zvezi s tem danih navodil urada (105. člen ter prvi in tretji odstavek 120. člena);

33.   ne upošteva pisne odredbe urada o tekočem spremljanju finančnega poslovanja določene stranke (prvi, drugi in tretji odstavek 107. člena);

34.   stranki ali tretji osebi razkrije dejstva iz prvega odstavka 134. člena tega zakona;

35.   ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga je odredila pooblaščena uradna oseba (1. točka drugega odstavka 152. člena);

36.   ne spoštuje z odločbo odrejene prepovedi o opravljanju dejavnosti iz šestega odstavka 152. člena tega zakona;

37.   uradu v predpisanem roku in na predpisani način ne predloži podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu ter drugih podatkov, ki jih urad potrebuje pri izvajanju nadzora, ali podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti ugotavljanja dejanskega lastnika in obveznosti vpisa podatkov o dejanskem lastniku iz 45. in 48. člena tega zakona (tretji in četrti odstavek 154. člena);

38.   inšpektorju za preprečevanje pranja denarja ne omogoči dostopa do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije ali kako drugače ovira inšpektorja pri izvajanju pooblastil (drugi odstavek 159. člena);

39.   nadzornemu organu iz 164. člena tega zakona v predpisanem roku in na predpisani način ne predloži podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z opravljanjem nadzornih nalog po tem zakonu (dvanajsti odstavek 164. člena).

(2)Z globo od 6.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.

(3)Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.

(4)Z globo od 1.000 do 40.000 eurov se kaznujeta samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5)Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznujejo odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(6)Če je narava storjenega prekrška iz 1. do 22. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, zaradi ponavljanja ali sistematičnosti storitve prekrška, se pravna oseba kaznuje z globo v višini do:

1.      1.000.000 eurov, ali

2.      dvakratnega zneska premoženjske koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je to korist mogoče določiti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(7)Če je narava storjenega prekrška iz 1. do 22. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, zaradi ponavljanja ali sistematičnosti storitve prekrška, se samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo v višini do:

1.      500.000 eurov, ali

2.      dvakratnega zneska premoženjske koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je to korist mogoče določiti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(8)Odgovorna oseba pravne osebe iz šestega odstavka tega člena ter odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz sedmega odstavka tega člena se kaznuje z globo v višini do 250.000 eurov.

(9)Pravna oseba iz šestega odstavka tega člena, ki je kreditna ali finančna institucija, se kaznuje z globo v višini do:

1.      5.000.000 eurov, ali

2.      deset odstotkov skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(10)Kadar je pravna oseba iz prejšnjega odstavka oseba, kreditna ali finančna institucija, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb ali ki je odvisna družba, se za podatek o skupnem letnem prometu v predhodnem poslovnem letu upošteva letno konsolidirano poročilo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(11)Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, iz sedmega odstavka tega člena, ki je kreditna ali finančna institucija, se kaznuje z globo v višini do:

1.      5.000.000 eurov, ali

2.      deset odstotkov skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(12)Odgovorna oseba pravne osebe iz devetega odstavka tega člena ter odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz enajstega odstavka tega člena se kaznuje z globo v višini do 500.000 eurov.

(13)Zoper pravno osebo iz šestega in devetega odstavka tega člena ter zoper samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz sedmega in enajstega odstavka tega člena se poleg izreka globe odredi tudi trajen ali začasen umik dovoljenja za opravljanje dejavnosti, kadar pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje takšno dovoljenje.

(14)Odredbo o trajnem ali začasnem umiku dovoljenja za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka izda organ, ki je takšno dovoljenje izdal, v postopku, ki ga uvede organ sam ali na predlog urada.

(15)Zoper odgovorno osebo iz osmega in dvanajstega odstavka tega člena se poleg izreka globe odredi tudi začasna prepoved izvrševanja vodstvenih nalog.

(16)Odredbo o začasni prepovedi izvrševanja vodstvenih nalog iz prejšnjega odstavka izda organ, ki je izvrševanje vodstvenih nalog dovolil, v postopku, ki ga uvede organ sam ali na predlog urada.

(1)Z globo od 1.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:

1.      ne opravi pregleda stranke v predpisanem obsegu (prvi odstavek 21. člena);

2.      postopkov izvajanja ukrepov iz prvega odstavka 21. člena tega zakona ne opredeli v svojih notranjih aktih (šesti odstavek 21. člena);

3.      od stranke, zakonitega zastopnika, pooblaščenca ali zastopnika drugih oseb civilnega prava ne zahteva pisne izjave (tretji odstavek 29. člena, četrti odstavek 30. člena, četrti odstavek 31. člena, peti odstavek 36. člena in peti odstavek 37. člena);

4.      poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu (prvi odstavek 54. člena), ne spremlja skrbno;

5.      pri preverjanju in posodabljanju podatkov ne pridobi predpisanih podatkov (tretji, četrti in peti odstavek 54. člena);

6.      je tretji osebi zaupala opravljanje pregleda stranke, vendar predhodno ni preverila, ali ta tretja oseba izpolnjuje vse pogoje, predpisane v tem zakonu (drugi odstavek 56. člena);

7.      je pregled stranke, v okviru katerega je tretja oseba ugotovila in preverila istovetnost stranke brez njene navzočnosti (tretji odstavek 56. člena), sprejela kot ustrezen;

8.      je izvedbo pregleda stranke zaupala tretji osebi, ki je navidezna banka ali druga podobna kreditna institucija, ki ne opravlja ali ne sme opravljati svoje dejavnosti v državi, v kateri je registrirana (peti odstavek 57. člena);

9.      je izvedbo pregleda stranke zaupala tretji osebi, pri čemer je stranka tuja pravna oseba, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske, proizvodne ali druge dejavnosti v državi, v kateri je registrirana (58. člen);

10.   zavezanec postopka ugotavljanja politično izpostavljenih oseb ne določi v svojem notranjem aktu (prvi odstavek 66. člena);

11.   po sklenitvi poslovnega razmerja s stranko, ki je politično izpostavljena oseba, s stranko, ki sklepa poslovno razmerje za politično izpostavljeno osebo, ali s stranko, katere dejanski lastnik je politično izpostavljena oseba, transakcij in drugih poslovnih dejavnosti, ki jih pri organizaciji izvaja stranka (3. točka sedmega odstavka 66. člena), ne spremlja s posebno skrbnostjo;

12.   uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov o transakciji, ki poteka v gotovini in presega vrednost 15.000 eurov (prvi odstavek 75. člena);

13.   uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov o transakciji, ki presega vrednost 15.000 eurov in je opravljena na plačilne račune iz drugega odstavka 75. člena tega zakona (drugi odstavek 75. člena);

14.   ne zagotovi izvajanja politik in postopkov skupine, katere del je, ki se nanašajo na ukrepe odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma (prvi odstavek 78. člena);

15.   ne zagotovi izvajanja ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določenih v tem zakonu, pri svojih podružnicah in hčerinskih družbah v njeni večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi (prvi odstavek 82. člena);

16.   ne imenuje pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov za opravljanje posameznih nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določenih v tem zakonu in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi (83. člen);

17.   pooblaščencu ne zagotovi ustreznih pooblastil, pogojev in podpore za opravljanje njegovih del in nalog (86. člen);

18.   ne zagotovi redne in učinkovite notranje kontrole nad opravljanjem nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu (88. člen);

19.   ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, oziroma ga ne sestavi na predpisani način oziroma v predpisanem roku (92. člen);

20.   ne hrani podatkov in dokumentacije deset let po prenehanju poslovnega razmerja, opravljeni transakciji, vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon ali pristopu k sefu (prvi odstavek 142. člena).

(2)Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.

(3)Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.

(4)Z globo od 500 do 20.000 eurov se kaznujeta samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5)Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznujejo odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 750 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:

1.      pri preverjanju istovetnosti stranke predhodno ne preveri narave registra, iz katerega bo pridobila podatke o stranki (šesti odstavek 36. člena);

2.      ne zagotovi, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz prvega odstavka 54. člena tega zakona prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je zavezanec izpostavljen pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko (šesti odstavek 54. člena);

3.      ne obvesti pristojnih nadzornih organov iz 152. člena tega zakona in ne sprejme ustreznih ukrepov za odpravo tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma (četrti odstavek 82. člena);

4.      ne zagotovi, da delo pooblaščenca in njegovega namestnika opravlja oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje (prvi in drugi odstavek 84. člena);

5.      uradu v predpisanem roku ne sporoči podatkov o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca ter vsake spremembe teh podatkov (peti odstavek 86. člena);

6.      ne skrbi za redno strokovno usposabljanje vseh zaposlenih, ki opravljajo naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu (drugi odstavek 87. člena);

7.      ne pripravi programa letnega strokovnega usposabljanja in izobraževanja za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma v predpisanem roku (četrti odstavek 87. člena);

8.      pri ugotavljanju razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma ter drugih okoliščin v zvezi s tem ne uporablja seznama indikatorjev iz prvega odstavka 92. člena tega zakona (tretji odstavek 92. člena);

9.      ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju zaposlenih, izvajanju notranje kontrole in upravljanju tveganj iz 18., 83., 84. in 87. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju ter izvedeni notranji kontroli in analizi vplivov, ki jih v zvezi s tveganjem pranja denarja ali financiranja terorizma predstavljajo spremembe poslovnih procesov zavezanca (tretji odstavek 142. člena);

10.   ne vodi ločene evidence o dostopu nadzornih organov iz 152. člena tega zakona do podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 134. člena tega zakona oziroma je ta evidenca pomanjkljiva (prvi in drugi odstavek 151. člena);

11.   če ob dostopu nadzornih organov iz 152. člena tega zakona do podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 134. člena tega zakona o tem dogodku ne obvesti urada v predpisanem roku in na predpisani način (tretji odstavek 151. člena);

12.   inšpektorju ne poroča o izvršitvi odločbe v osmih dneh po poteku posameznega roka za izvršitev odločbe, s katero inšpektor zavezancu odredi zagotovitev izvajanja zakonov in drugih predpisov (tretji odstavek 162. člena).

(2)Z globo od 1.500 do 30.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.

(3)Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.

(4)Z globo od 250 do 10.000 eurov se kaznujeta samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5)Z globo od 100 do 1.000 eurov se za prekršek kaznujejo odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:

1.      ne ugotovi ali če ugotovi napačne podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih, ne vzpostavi in upravlja natančne evidence podatkov o svojih dejanskih lastnikih ali če je ne posodablja ob vsaki spremembi podatkov ali če podatkov o svojih dejanskih lastnikih ne hrani pet let od dneva prenehanja statusa dejanskega lastnika (prvi, drugi, četrti in šesti odstavek 45. člena);

2.      ne posreduje brez odlašanja podatkov o svojih dejanskih lastnikih ali če posreduje napačne podatke na zahtevo zavezancev ali organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišč ter nadzornih organov iz 152. člena tega zakona (46. člen);

3.      ne vpiše v register podatkov o svojem dejanskem lastniku ter njihove spremembe v predpisanem roku ali če vpiše napačne podatke (tretji, četrti, peti in šesti odstavek 48. člena).

(2)Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.

(3)Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.

(4)Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se kaznujeta samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5)Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekršek kaznujejo odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je dejanski lastnik poslovnega subjekta, če poslovnemu subjektu ne zagotovi vseh potrebnih podatkov, da lahko izpolni svoje obveznosti iz prvega, drugega, četrtega in šestega odstavka 45. člena tega zakona (peti odstavek 45. člena).

(1)Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba oziroma pravna oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči podatkov, da je stranka pri njej iskala nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma (peti odstavek 76. člena).

(2)Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje revizijska družba oziroma pravna oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.

(3)Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje revizijska družba oziroma pravna oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.

(4)Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja.

(5)Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekršek kaznujejo odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje odvetniška družba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če Odvetniški zbornici Slovenije v predpisanem roku ne sporoči, da je stranka pri njej iskala nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, in stranki ne odkloni nadaljnjega svetovanja (drugi odstavek 90. člena).

(2)Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odvetniška družba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.

(3)Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odvetniška družba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.

(4)Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje odvetnik ali notar, če Odvetniški zbornici Slovenije ali Notarski zbornici Slovenije v predpisanem roku ne sporoči, da je stranka pri njem iskala nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, in stranki ne odkloni nadaljnjega svetovanja (drugi odstavek 90. člena).

(5)Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje odvetniška družba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če uradu v predpisanem roku ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije, kadar so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (prvi, drugi in tretji odstavek 100. člena).

(6)Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odvetniška družba, ki se v skladu z zakonom, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.

(7)Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz petega odstavka tega člena kaznuje odvetniška družba, ki se v skladu z zakonom, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.

(8)Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje odvetnik ali notar, če uradu v predpisanem roku ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije, kadar so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (prvi, drugi in tretji odstavek 100. člena).

(9)Z globo od 800 do 4.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba odvetniške družbe, odvetnika ali notarja, če stori prekršek iz prvega, četrtega, petega ali osmega odstavka tega člena.

(črtan)

(1)Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:

1.      ob vstopu v Unijo ali izstopu iz nje, za gotovino v vrednosti 10.000 eurov ali več ne izpolni obveznosti prijave gotovine s spremstvom, ali v zvezi z gotovino predloži napačne ali nepopolne podatke, ali gotovine ne da na razpolago za namen kontrole (prvi odstavek 3. člen Uredbe 2018/1672/EU),

2.      ob vnosu gotovine brez spremstva v Unijo ali iznosu iz nje v vrednosti 10.000 eurov ali več ne poda prijave o razkritju gotovine v roku 30 dni od prejema poziva, ali v zvezi z gotovino predloži napačne ali nepopolne podatke, ali gotovine ne da na razpolago za namen kontrole (prvi odstavek 4. člen Uredbe 2018/1672/EU),

3.      pristojnega nadzornega organa na zahtevo ne seznani z namero prenosa gotovine, ali ne da gotovine na razpolago, ali ne poda predpisanih podatkov v zvezi z gotovino (prvi odstavek 130.c člena).

(2)Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 700.000 euro in ne presegajo 8.000.000 eurov.

(3)Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.

(4)Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(5)Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(6)Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Do sprememb določb o višinah in razponih glob, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške, se višine in razponi glob, določeni v 178. členu tega zakona, uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.

(1)Do začetka uporabe določb iz drugega odstavka 193. člena tega zakona se uporabljajo določbe tega člena.

(2)V registru se zbirajo natančni in posodobljeni podatki o dejanskih lastnikih, z namenom zagotavljanja preglednosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Z registrom se zavezancem omogoči dostop do pomembnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke ter organom odkrivanja in pregona, sodiščem in nadzornim organom iz prvega odstavka 152. člena tega zakona za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

(3)Register vzdržuje in upravlja upravljavec registra.

(4)Poslovni subjekti iz 42. člena, prvega odstavka 43. člena in 44. člena tega zakona, razen:

-        samostojni podjetniki posamezniki,

-        posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter

-        enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo v register vpišejo podatke o svojem dejanskem lastniku v roku osmih dni od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v roku osmih dni od nastanka spremembe podatkov.

(5)Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 44. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, v register vpiše podatke o dejanskem lastniku subjekta iz 44. člena tega zakona v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta, ki je skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, v Poslovni register Slovenije oziroma v osmih dneh od prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.

(6)Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 44. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, v register vpiše podatke o dejanskem lastniku subjekta iz 44. člena tega zakona v osmih dneh od sklenitve poslovnega razmerja ali vpisa pridobitve lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.

(7)Kadar ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 44. člena tega zakona sedež ali stalno prebivališče v različnih državah članicah ali kadar sklene več poslovnih razmerij v različnih državah članicah, se šteje, da je obveznost iz tega člena izpolnjena, če skrbnik predloži dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem lastništvu iz registra, ki ga vodi ena od držav članic.

(8)Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštujejo zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

(9)Za pravilnost podatkov, ki so vpisani v register, so odgovorni poslovni subjekti.

(10)V register se vpišejo naslednji podatki: a)     podatki o poslovnem subjektu:

-  za poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije: firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka, datum vpisa in izbrisa poslovnega subjekta,

-  za poslovne subjekte, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije: firma, naslov, sedež, davčna številka, datum vpisa in izbrisa iz davčnega registra; b)     podatki o dejanskem lastniku: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug način nadzora ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra; c)     v primeru iz točke b) prvega odstavka 44. člena tega zakona podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.

(11)Upravljavec register vzdržuje in upravlja tako, da:

-        se poleg zadnjega stanja podatkov o dejanskih lastnikih ohranjajo tudi vsi pretekli vpisi, spremembe podatkov in izbrisi po času nastanka in vrstah dogodkov,

-        so podatki v registru dostopni še pet let po izbrisu poslovnega subjekta iz poslovnega registra oziroma iz davčnega registra in

-        so ne glede na prejšnjo alinejo podatki v registru za organe odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzorne organe iz 152. člena tega zakona trajno dostopni.

(12)Vpis se izvede prek spletnega portala upravljavca registra.

(13)Podatki o poslovnih subjektih se ob vpisu v register na podlagi matične številke samodejno pridobijo iz Poslovnega registra Slovenije, podatki o poslovnih subjektih, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije, se pridobijo z uporabo davčne številke iz davčnega registra. Spremembe podatkov o poslovnih subjektih upravljavec registra pridobiva samodejno iz Poslovnega registra Slovenije oziroma davčnega registra.

(14)Osebni podatki o dejanskem lastniku se ob vpisu v register na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz Centralnega registra prebivalstva. Spremembe osebnih podatkov o fizičnih osebah upravljavec pridobiva iz Centralnega registra prebivalstva samodejno z uporabo davčne številke.

(15)Osebni podatki o dejanskem lastniku, ki je fizična oseba, ki ni vpisana v Centralni register prebivalstva, se ob vpisu v register na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz davčnega registra. Spremembe osebnih podatkov o fizičnih osebah, ki se vodijo v registru dejanskih lastnikov in niso vpisane v Centralni register prebivalstva, upravljavec pridobiva iz davčnega registra samodejno z uporabo davčne številke.

(16)Osebne podatke in spremembe osebnih podatkov o dejanskem lastniku, ki je fizična oseba, ki ni vpisana v Centralni register prebivalstva niti v davčni register, poslovni subjekt v register vnese sam.

(1)Vlada izda predpisa iz prvega odstavka 9. člena in prvega odstavka 67. člena tega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(2)Vlada izda predpis iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona v šestih mesecih po seznanitvi s poročilom o ugotovitvah nacionalne ocene tveganja iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.

(3)Minister izda predpise iz devetega odstavka 5. člena, petega odstavka 34. člena, petega odstavka 35. člena, petega odstavka 38. člena, devetega odstavka 50. člena, tretjega odstavka 62. člena, tretjega odstavka 64. člena, 77. člena, 89. člena in petega odstavka 166. člena tega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16, 81/19, 91/20 in 2/21 ‒ popr.; v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-1).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki se, razen predpisa iz 3. točke tega odstavka, uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona:

1.      Uredba o izvzemu prirediteljev klasičnih iger na srečo iz izvajanja ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 66/18);

2.      Uredba o seznamu funkcij, ki se v Republiki Sloveniji štejejo kot vidni javni položaj (Uradni list RS, št. 164/20);

3.      Pravilnik o določitvi pogojev za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije (Uradni list RS, št. 50/17);

4.      Pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati videoelektronska identifikacijska sredstva (Uradni list RS, št. 32/18);

5.      Pravilnik o vzpostavitvi, vzdrževanju in upravljanju Registra dejanskih lastnikov (Uradni list RS, št. 66/17);

6.      Tarifa nadomestila stroškov za dostop do podatkov iz Registra dejanskih lastnikov (Uradni list RS, št. 76/17);

7.      Pravilnik o dejavnikih neznatnega in povečanega tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma (Uradni list RS, št. 6/18 in 152/20);

8.      Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi za nekatere stranke ni treba sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah (Uradni list RS, št. 31/18);

9.      Pravilnik o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu podatkov, strokovnem usposabljanju ter upravljanju evidenc pri zavezancih (Uradni list RS, št. 54/17);

10.   Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Uradni list RS, št. 32/17).

Pravilnik o službeni izkaznici inšpektorjev za preprečevanje pranja denarja (Uradni list RS, št. 30/17) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 158. člena tega zakona.

(1)Smernice, izdane na podlagi 154. člena ZPPDFT-1, se uskladijo s tem zakonom v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Zavezanci v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona izdelajo oceno tveganja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 18. člena tega zakona.

(3)Upravljavec registra v 12 mesecih od uveljavitve predpisa iz devetega odstavka 50. člena tega zakona vzpostavi informacijsko rešitev za vpis in vodenje podatkov ter rešitev za dostop do podatkov, vpisanih v register iz 48. člena tega zakona.

(4)Upravljavec registra v osmih dneh od začetka uporabe 48. člena in prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega ter osmega odstavka 50. člena tega zakona v skladu s tretjim odstavkom 193. člena tega zakona samodejno prenese v register podatke o poslovnih subjektih iz sedmega odstavka 48. člena tega zakona, razen za tiste, ki so na dan vzpostavitve informacijske rešitve iz prejšnjega odstavka že vpisani v register.

(5)Za poslovne subjekte, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, in poslovne subjekte, ki so vpisani v davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, pred začetkom uporabe 48. člena in prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega ter osmega odstavka 50. člena tega zakona v skladu z drugim odstavkom 193. člena tega zakona, se šteje, da so v predpisanem roku izpolnili obveznost iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona, če podatke o svojih dejanskih lastnikih vpišejo v register dejanskih lastnikov v šestih mesecih od začetka uporabe 48. člena in prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega ter osmega odstavka 50. člen tega zakona.

(6)Urad v 12 mesecih od uveljavitve predpisa iz petega odstavka 166. člena tega zakona vzpostavi informacijsko rešitev za anonimiziranje in pošiljanje podatkov iz prvega odstavka 166. člena tega zakona.

(1)Drugi odstavek 26. člena tega zakona se začne uporabljati v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Določbe 48. člena in prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega ter osmega odstavka 50. člena tega zakona se začnejo uporabljati, ko se vzpostavi informacijska rešitev iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona.

(3)Minister z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije obvesti, da je vzpostavljena informacijska rešitev iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona in da se uporabljajo določbe 48. člena ter prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega ter osmega odstavka 50. člena tega zakona.

(4)Določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 166. člen tega zakona se začnejo uporabljati, ko se vzpostavi informacijska rešitev iz šestega odstavka 192. člena tega zakona.

(5)Minister z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije obvesti, da je vzpostavljena informacijska rešitev iz šestega odstavka 192. člena tega zakona in da se uporabljajo določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 166. člen tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.