Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2B)

V Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22) se v 1. členu v drugem odstavku besedilo »z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/758 z dne 31. januarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v nekaterih tretjih državah (UL L št. 125 z dne 14. 5. 2019, str. 4; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/849/EU)« nadomesti z besedilom »z Uredbo (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, in spremembi Direktive (EU) 2015/849 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1113/EU)«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) S tem zakonom se v pravnem redu Republike Slovenije delno ureja izvajanje Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L št. 248 z dne 18. 9. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2223 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 glede sodelovanja z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitosti preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 49), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 883/2013/EU).«.

V 3. členu se za 30. točko doda nova 30.a točka, ki se glasi: »30.a »naslov brez gostitelja« pomeni enako kot v 20. točki 3. člena Uredbe 2023/1113/EU;«. Za 33. točko se doda nova 33.a točka, ki se glasi: »33.a »originator« pomeni enako kot v 21. točki 3. člena Uredbe 2023/1113/EU;«. 48. točka se spremeni tako, da se glasi: »48. »storitve v zvezi s kriptosredstvi« pomeni storitve v zvezi s kriptosredstvi, kakor so opredeljene v 16. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 40; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1114/EU), z izjemo svetovanja o kriptosredstvih iz 16(h). točke prvega odstavka 3. člena te uredbe;«. Za 48. točko se doda nova 48.a točka, ki se glasi: »48.a »kriptosredstvo« pomeni kriptosredstvo, kakor je opredeljeno v 5. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU, razen kadar spada v skupine, navedene v drugem, tretjem in četrtem odstavku 2. člena te uredbe ali kako drugače izpolnjuje pogoje za opredelitev kot sredstvo;«.

V 4. členu se v prvem odstavku v 19. točki č) podtočka spremeni tako, da se glasi: »č) storitev v zvezi s kriptosredstvi (v nadaljnjem besedilu: ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi), kot je to opredeljeno v 15. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU,«.

5. in 6. člen se črtata.

Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi: Zavezanec, ki je ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, opredeli in oceni tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma, povezano s prenosi kriptosredstev na naslov brez gostitelja, ali ki z njega izvirajo. V ta namen ima ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi vzpostavljene notranje politike, postopke in kontrole ter uporablja blažitvene ukrepe, sorazmerne z opredeljenimi tveganji. Ti blažitveni ukrepi vključujejo: a) sprejetje ukrepov na podlagi tveganj za identifikacijo in preveritev identitete originatorja ali upravičenca prenosa, ki se izvede na naslov brez gostitelja ali z njega, ali dejanskega lastnika takega originatorja ali upravičenca, tudi z zanašanjem na tretje strani, ali b) zahtevo po dodatnih informacij o izvoru in cilju prenesenih kriptosredstev, ali c) okrepljeno stalno spremljanje teh transakcij, ali č) druge ukrepe za blažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma kot tudi tveganja zaradi neizvajanja ciljno usmerjenih finančnih sankcij in tistih ciljno usmerjenih finančnih sankcij, ki so povezane s financiranjem širjenja orožja za množično uničevanje, ter izogibanja le-tem.«.

Za 65. členom se doda nov 65.a člen, ki se glasi:

(1)Ne glede na prejšnji člen zavezanec, ki je ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, pri sklepanju kontokorentnega razmerja, ki zajema izvrševanje storitev v zvezi s kriptosredstvi, s kreditno ali finančno institucijo, ki ima sedež v tretji državi in opravlja podobne storitve, vključno s prenosi kriptosredstev, v okviru poglobljenega pregleda stranke zato, da v celoti razume strankino poslovanje ter preveri ugled stranke in kakovost njenega nadzora, izvede ukrepe iz prvega odstavka 21. člena tega zakona ter dodatno pridobi naslednje podatke in informacije: 1. datum registracije ali izdaje dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi ter naziv in sedež pristojnega organa tretje države, ki je izdal dovoljenje oziroma kjer je storitev registrirana; 2. opis izvajanja internih postopkov v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti postopkov pregleda stranke, ugotavljanja dejanskih lastnikov, sporočanja podatkov o sumljivih transakcijah in strankah pristojnim organom, vodenja evidenc, notranje kontrole in drugih postopkov, ki jih je kreditna ali finančna institucija sprejela v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja ter financiranjem terorizma, z namenom oceniti ustreznost notranjih kontrol; 3. opis sistemske ureditve na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma, ki velja v tretji državi, v kateri ima sedež ali je registrirana kreditna ali finančna institucija, z namenom razumeti odgovornost posameznih institucij in, ali je kreditna, finančna ali druga podobna institucija subjekt ustreznega nadzora z vidika preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma; 4. pisno izjavo, da kreditna ali finančna institucija ne posluje kot navidezna banka; 5. pisno izjavo, da kreditna ali finančna institucija z navideznimi bankami nima vzpostavljenih poslovnih razmerij, jih z njimi ne sklepa ali z njimi ne izvaja transakcij; 6. pisno izjavo, da je kreditna ali finančna institucija v državi, v kateri ima sedež, ali kjer je registrirana, pod upravnim nadzorom pristojnega organa v državi ter je v skladu z zakonodajo te države zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma.

(2)Zaposleni pri zavezancu, ki sklepa kontokorentno razmerje iz prejšnjega odstavka in vodi postopek poglobljenega pregleda stranke, pred to sklenitvijo pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe, ki ima položaj višjega vodstva.

(3)Podatke iz prvega odstavka tega člena zavezanec pridobi z vpogledom v javne ali druge dostopne evidence podatkov ali z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo, ki mu jo pošlje kreditna ali finančna institucija.

(4)Izvajanje ukrepov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena zavezanec dokumentira.

(5)Zavezanec posodablja podatke in informacije iz prvega odstavka tega člena redno oziroma kadar nastanejo nova tveganja v povezavi s kreditno ali finančno institucijo.

(6)Zavezanec ne sme skleniti ali nadaljevati kontokorentnega razmerja iz prvega odstavka tega člena, če: 1. predhodno ni pridobil podatkov iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena; 2. zaposleni pri zavezancu za sklenitev kontokorentnega razmerja predhodno ni pridobil pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe; 3. kreditna ali finančna institucija nima vzpostavljenega sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ali v skladu z zakonodajo države, v kateri ima sedež ali kjer je registrirana, ni zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma; 4. kreditna ali finančna institucija posluje kot navidezna banka ali sklepa korespondenčna ali druga poslovna razmerja in opravlja transakcije z navideznimi bankami; 5. kreditna ali finančna institucija v primeru korespondenčnih računov s kriptosredstvi, ki jih tretje osebe neposredno uporabijo za izvajanje transakcij v svojem imenu (prehodni računi), ni izvedla ukrepov za poznavanje stranke za tretje osebe, ki imajo neposredni dostop do računov korespondenčne kreditne ali finančne institucije, in na zahtevo korespondenčne kreditne ali finančne institucije ne more zagotoviti potrebnih podatkov, informacij in dokumentacije o pregledu stranke.

(7)Kadar se zavezanec odloči, da bo prekinil korespondenčni odnos iz prvega odstavka tega člena, iz razlogov, povezanih s politiko za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, svojo odločitev dokumentira.«.

Za 116. členom se doda nov 116.a člen, ki se glasi:

(1)Urad Evropskemu uradu za boj proti goljufijam na njegovo pisno obrazloženo zahtevo v zvezi z zadevami, ki so predmet preiskave iz 3. in 4. člena Uredbe 883/2013/EU, ob smiselni uporabi 99. in 165. člena tega zakona zagotovi: 1. informacije, ki so na voljo v Registru transakcijskih računov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme; 2. kadar je to nujno potrebno za namene preiskave, evidenco transakcij.

(2)Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati utemeljitev ustreznosti in sorazmernosti ukrepa glede na naravo in težo zadev, ki so predmet preiskave, ter se lahko nanaša le na informacije iz prejšnjega odstavka.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena urad ne predloži podatkov, če tuja finančna obveščevalna enota za takšno predložitev ni podala soglasja.

(4)Urad lahko zahtevo iz prvega odstavka tega člena zavrne, če oceni: 1. da obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij otežila ali onemogočila delovanje in izvajanje nalog urada, ali 2. v izjemnih primerih, če bi bila predložitev podatkov očitno nesorazmerna z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembna za namene, za katere je bila zahtevana.«.

V 145. členu se črta tretji odstavek. Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V 149. členu se v četrtem odstavku na koncu 19. točke podpičje nadomesti s piko. 20. točka se črta.

V 150. členu se črta štiriindvajseti odstavek.

V 164. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Banka Slovenije v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 1., 2., 3., 14. in 15. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter pri zavezancih iz č) podtočke 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, za katere je pristojni nadzorni organ v skladu z zakonom, ki določa izvajanje Uredbe 2023/1113/EU.«. V drugem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Agencija za trg vrednostnih papirjev v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter pri zavezancih iz č) podtočke 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, za katere je pristojni nadzorni organ v skladu z zakonom, ki določa izvajanje Uredbe 2023/1113/EU.«.

185. člen se črta.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: – 5. točka drugega odstavka 2. člena, četrti odstavek 3. člena, sedmi odstavek 243. člena, drugi odstavek 244. člena, 312. člen, 313. člen in 314. člen Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20), – Pravilnik o registru ponudnikov storitev virtualnih valut (Uradni list RS, št. 14/23).

Urad hrani podatke in informacije iz registra ponudnikov storitev virtualnih valut še pet let po začetku veljavnosti tega zakona.

(1)Postopki nadzora pri zavezancih iz č) podtočke 19. točke prvega odstavka 4. člena zakona, začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred Banko Slovenije, se končajo pred Banko Slovenije.

(2)Če je po uveljavitvi tega zakona v zadevi iz prejšnjega odstavka odločba odpravljena ali razveljavljena, se postopek nadaljuje pred Banko Slovenije.

Določbe 4., 9., 10. in 12. člena tega zakona se začnejo uporabljati od 1. julija 2025 dalje, do takrat pa se uporabljajo določbe 5., 6. člena, 20. točka četrtega odstavka 149. člena, štiriindvajseti odstavek 150. člena in 185. člen Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 480-01/24-1/12 Ljubljana, dne 6. marca 2025 EPA 1873-IX Državni zbor