Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

V Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16, 50/17, 84/18, 77/19, 58/21 in 205/21) se besedilo 1. člena spremeni tako, da se glasi: »Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk in 3/22; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1).«.

V 16. členu se v četrtem odstavku besedilo »in je priglasil davčnemu organu, da bo opravljal svojo dejavnost kot oproščeno po 11. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1« črta.

V 29.c členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(Poročilo in izjava o dobavah blaga in opravljanju storitev iz drugega odstavka 30.f člena ZDDV-1)«. V prvem odstavku se besedilo »četrtega odstavka 30.c« nadomesti z besedilom »drugega odstavka 30.f«.

Za 38. členom se doda nov, 38.a člen, ki se glasi:

(1)Pri uporabi motornega vozila, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za neposlovne namene (zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali kakršno koli uporabo za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti), se celotni stroški iz tretjega odstavka 36. člena ZDDV-1 določijo z upoštevanjem števila kilometrov, prevoženih za neposlovne namene, ter najvišje neobdavčene višine povračila stroškov prevoza na službenem potovanju na prevožen kilometer pri uporabi lastnega prevoznega sredstva delojemalca, določene z uredbo, ki določa davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja za potrebe obdavčevanja z dohodnino.

(2)Pri izračunu celotnih stroškov pri uporabi vozila za neposlovne namene iz prejšnjega odstavka se upoštevajo: – dejanski podatki o številu kilometrov, prevoženih za neposlovne namene, ali – število kilometrov, prevoženih za neposlovne namene, ki so ugotovljeni kot razlika med stanjem celotnih kilometrov in številom kilometrov, prevoženih za poslovne namene za obdobje za katerega davčni zavezanec ugotavlja celotne stroške pri uporabi vozila za neposlovne namene, in – najvišja neobdavčena višina povračila stroškov prevoza na službenem potovanju na prevožen kilometer, ki velja na zadnji dan obdobja, za katerega davčni zavezanec ugotavlja celotne stroške pri uporabi vozila za neposlovne namene.

(3)Davčni zavezanec celotne stroške pri uporabi vozil za neposlovne namene za koledarsko leto ugotovi najkasneje na dan 31. decembra koledarskega leta.«.

70.b člen se črta.

V 79. členu se v prvem odstavku besedilo »z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2018/1912 z dne 4. decembra 2018 o spremembi Izvedbene Uredbe (EU) št. 282/2011 glede nekaterih oprostitev za transakcije znotraj Skupnosti (UL L št. 311 z dne 7. 12. 2018, str. 10)« nadomesti z besedilom »z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2026 z dne 21. novembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev, ki jih omogočajo elektronski vmesniki, in posebnimi ureditvami za davčne zavezance, ki opravljajo storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci, ter prodajajo blago na daljavo in opravljajo nekatere domače dobave blaga (UL L št. 313 z dne 4. 12. 2019, str. 14)«.

V 80. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(Pogoji in način uveljavljanja oprostitev iz 50. člena ZDDV-1)«. Doda se nov prvi odstavek, ki se glasi: »(1) Oprostitev plačila DDV za blago, ki ga uvozi Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija) ali agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, v skladu s točko 6.b prvega odstavka 50. člena ZDDV-1 se uveljavlja kot neposredna oprostitev. Organi Unije s sedežem v Sloveniji uveljavljajo oprostitev s predložitvijo potrdila za neposredno oprostitev davkov v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje in način oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Organi Unije s sedežem v drugi državi članici pa lahko uveljavljajo oprostitev s predložitvijo potrdila o oprostitvi plačila DDV in/ali trošarin v skladu z Izvedbeno uredbo 282/2011/EU.«. Dosedanja prvi in drugi odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

Za 84. členom se dodata naslov novega 6.a podpoglavja in nov, 84.a člen, ki se glasita:

(1)Komisija ali agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, s sedežem v državi članici, ki ni Slovenija, ki nabavlja blago oziroma naroča storitve iz točke ab) prvega odstavka 54. člena ZDDV-1 pri davčnih zavezancih, identificiranih za namene DDV v Sloveniji, uveljavlja oprostitev plačila DDV za to blago oziroma storitve kot neposredno oprostitev.

(2)Komisija ali agencija ali organ uveljavlja oprostitev plačila DDV iz prejšnjega odstavka s predložitvijo potrdila o oprostitvi plačila DDV in/ali trošarin, ki ga potrdi pristojni organ države članice sedeža v skladu z 51. členom Izvedbene uredbe 282/2011/EU. Potrdilo predloži dobavitelju blaga oziroma izvajalcu storitev, ki potrdilo, skupaj z računi, hrani v svojem knjigovodstvu.

(3)Komisija ali agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, s sedežem v Sloveniji, ki nabavlja blago oziroma naroča storitve iz točke ab) prvega odstavka 54. člena ZDDV-1 pri davčnih zavezancih, identificiranih za namene DDV v Sloveniji, uveljavlja oprostitev plačila DDV za to blago oziroma storitve kot neposredno oprostitev. Pri davčnem organu vloži zahtevek za izdajo potrdila za neposredno oprostitev davkov v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje in način oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Davčni organ izda potrdilo v dveh delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka.

(4)Komisija ali agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, s sedežem v Sloveniji, ki nabavlja blago oziroma naroča storitve iz točke ab) prvega odstavka 54. člena ZDDV-1 pri davčnih zavezancih, identificiranih za namene DDV v drugih državah članicah, za uveljavljanje oprostitve pri dobavitelju pridobi potrdilo o oprostitvi plačila DDV in/ali trošarin v skladu z Izvedbeno uredbo 282/2011/EU. Glede izdaje potrdila in hrambe dokazil se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja pogoje in način oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.«.

99. člen se črta.

V 101. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Pravico do odbitka DDV za uvoženo blago davčni zavezanec lahko uveljavi za davčno obdobje, za katero do poteka roka za predložitev obračuna DDV za to davčno obdobje razpolaga s carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet ali postopek začasnega uvoza blaga z delno oprostitvijo plačila carine oziroma odločbo carinskega organa, na kateri je obračunan DDV.«.

Za 106. členom se doda nov, 106.a člen, ki se glasi:

(1)Motorna vozila iz prvega odstavka 66.b člena ZDDV-1 so vozila pod tarifnima oznakama KN 8703 80 in KN 8711 60 ter druga motorna vozila brez izpusta ogljikovega dioksida, ki se uvrščajo pod tarifni oznaki KN 8703 90 in KN 8711 90.

(2)Kot storitve iz drugega odstavka 66.b člena ZDDV-1 se štejejo tudi storitve najema motornih vozil iz prvega odstavka 66.b člena ZDDV-1.

(3)Davčni zavezanec, ki izvede popravek odbitka DDV v skladu s prvim odstavkom 46. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 3/22), lahko izvede odbitek za celotno preostalo obdobje popravka v enkratnem znesku.«.

V 129. členu se za osmim odstavkom doda nov, deveti odstavek, ki se glasi: »(9) Davčni zavezanec iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1, ki se želi identificirati za namene DDV samo zaradi vključitve v posebno ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje v skladu s 130.c členom ZDDV-1, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na obrazcu DDV-P2.«.

V 132. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji, je pa identificiran za namene DDV in opravlja le dobave blaga in storitev, za katere mora DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki mu je opravljena dobava blaga ali storitev v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZDDV-1, na njegovo zahtevo preneha identifikacija za namene DDV.«. Dosedanji tretji do osmi odstavek postanejo četrti do deveti odstavek.

Besedilo 148. člena se spremeni tako, da se glasi: »Davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga v druge države članice, pri katerih se kraj dobave blaga določi v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZDDV-1 (prodaja blaga na daljavo), in za te dobave blaga ne uporablja posebne ureditve v skladu s 6.b podpoglavjem XI. poglavja ZDDV-1, mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke o višini letnega prometa, ločeno za vsako namembno državo članico.«.

154. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Davčni zavezanec mora za davčno obdobje sam ugotoviti davčno obveznost in jo izkazati v obračunu DDV, ki ga davčnemu organu predloži preko sistema eDavki.

(2)Obračun DDV iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj naslednje podatke: – identifikacijske podatke davčnega zavezanca, – identifikacijske podatke davčnega zastopnika, če ga ima, – davčno obdobje, – o dobavah blaga in storitev, katerih kraj obdavčitve je v Sloveniji, – o dobavah blaga in storitev, katerih kraj obdavčitve je v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik blaga, – o dobavah blaga znotraj Unije, oproščenih plačila DDV v skladu s 46. členom ZDDV-1 in storitev, katerih kraj obdavčitve je v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1 druga država članica Unije, – o prodajah blaga na daljavo, če davčni zavezanec ne uporablja posebne ureditve iz 6.b podpoglavja XI. poglavja ZDDV-1, – o montaži ali instaliranju blaga, opravljenem v drugi državi članici Unije, – o oproščenih dobavah blaga in storitev brez pravice do odbitka DDV, – o obračunanem DDV po stopnjah DDV (od dobav blaga in storitev v Sloveniji; od pridobitev blaga iz drugih držav članic Unije; od storitev, prejetih iz drugih držav članic, katerih kraj obdavčitve je Slovenija v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1; na podlagi samoobdavčitve kot prejemnik blaga in storitev; na podlagi samoobdavčitve od uvoza), – o nabavah blaga in storitev (nabav blaga in storitev v Sloveniji; nabav blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik; pridobitev blaga iz drugih držav članic Unije; prejetih storitev iz drugih držav članic Unije, katerih kraj obdavčitve je Slovenija v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1; oproščenih nabav blaga in storitev ter oproščenih pridobitev blaga znotraj Unije), – o nabavni vrednosti nepremičnin in nabavni vrednosti drugih osnovnih sredstev, – o odbitku DDV od nabav blaga in storitev, pridobitev blaga in prejetih storitev iz drugih držav članic Unije po stopnjah DDV, – o odbitku DDV od pavšalnega nadomestila, – o obveznosti ali presežku DDV za davčno obdobje, – o izračunavanju odbitnega deleža, – glede uveljavljanja zahtevka za vračilo DDV po obračunu DDV.

(3)Davčni zavezanec v obračun DDV za tekoče davčno obdobje vključi tudi naslednje podatke: – podatke o popravku zneska obračunanega DDV in zneska odbitega DDV zaradi spremembe davčne osnove; – podatke o popravku zneska obračunanega DDV in odbitka DDV zaradi napak; – podatke o nastalih razlikah med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in odbitkom DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež; – podatke o znesku odbitka DDV, ki ga davčni zavezanec ni odbil v davčnem obdobju, v katerem je razpolagal z računom oziroma carinsko deklaracijo, ampak ga uveljavlja naknadno v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZDDV-1; – podatke o popravku odbitka DDV v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZDDV-1.

(4)Davčni zavezanec, ki v tekočem obračunu DDV popravlja napake iz preteklih davčnih obdobij na podlagi samoprijave v skladu z 88.b členom ZDDV-1 ali predloži obračun DDV po izteku predpisanega roka na podlagi samoprijave v skladu z 88.c členom ZDDV-1, v obračunu DDV označi, da gre za popravek ali samoprijavo ter navede davčno obdobje, na katero se znesek popravka ali znesek davčne obveznosti po samoprijavi nanaša, ter vpiše znesek DDV, ki je predmet popravka ali samoprijave.

(5)Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, ugotovi davčno obveznost po podatkih iz: – izdanih in prejetih računov, ki so izključeni iz posebne ureditve, – računov po plačani realizaciji, ki so prejeti oziroma izdani v tekočem davčnem obdobju in plačani v tekočem davčnem obdobju, ter – računov po plačani realizaciji, ki so prejeti oziroma izdani v predhodnih davčnih obdobjih in plačani v tekočem davčnem obdobju.

(6)Davčni zavezanec, ki opravi dobavo rabljenega osnovnega sredstva v skladu s 183. členom tega pravilnika, podatek o znesku prometnega davka, ki ga uveljavlja kot odbitek DDV, zagotovi v svojem knjigovodstvu.«.

155. člen se črta.

Za 156. členom se doda nov, 156.a člen, ki se glasi: Davčni zavezanec iz devetega odstavka 129. člena tega pravilnika nima obveznosti predložitve obračuna DDV.«.

Naslov 3. podpoglavja se spremeni tako, da se glasi:

171. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Davčni zavezanec iz 123. člena ZDDV-1 v prijavi za identifikacijo, poleg podatkov iz drugega odstavka 125. člena ZDDV-1, navede še tržna imena družbe, če se razlikujejo od njenega imena, državo, v kateri ima sedež, kontaktno osebo, telefonsko številko kontaktne osebe, številko IBAN ali OBAN, številko BIC in datum začetka opravljanja storitev po posebni ureditvi.

(2)Davčni zavezanec predloži prijavo iz prejšnjega odstavka v elektronski obliki, prek sistema eDavki.

(3)Davčni organ vključi davčnega zavezanca iz prvega odstavka tega člena v posebno ureditev z dodelitvijo individualne identifikacijske številke DDV in določi datum začetka uporabe posebne ureditve.«.

172. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Davčni zavezanec iz 123. člena ZDDV-1 predloži posebni obračun DDV v elektronski obliki, prek sistema eDavki.

(2)Davčni zavezanec plača DDV v eurih na bančni račun, razviden v sistemu eDavki.«.

173. člen se spremeni tako, da se glasi: Davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije nabavi blago ali storitve za namene dejavnosti, zajete v posebni ureditvi v skladu z 2. oddelkom 6. poglavja XII. naslova Direktive Sveta 2006/112/ES, v katero je vključen v drugi držav članici, uveljavlja pravico do vračila DDV, ki ga je plačal ob nabavi blaga oziroma storitev ali ob uvozu blaga, v skladu s 74.i členom ZDDV-1 in 115.b členom tega pravilnika, ne glede na točko a) drugega odstavka in šesti odstavek 74.i člena ZDDV-1.«.

Naslov 3.a podpoglavja se spremeni tako, da se glasi: »3.a Posebna ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje«.

174.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz 130.b člena ZDDV-1, v prijavi za identifikacijo navede ime, poštni naslov, tržna imena družbe, če se razlikujejo od njenega imena, državo, v kateri ima sedež, če je ta zunaj Unije, elektronski naslov, spletna mesta davčnega zavezanca, kontaktno osebo, telefonsko številko kontaktne osebe, številko IBAN, številko BIC, elektronsko izjavo, da davčni zavezanec nima sedeža v Uniji, oznako, ali je davčni zavezanec elektronski vmesnik in datum začetka uporabe ureditve. V prijavi navede tudi podatke o individualnih identifikacijskih številkah DDV ali, če te niso na voljo, davčne sklicne številke, ki jih dodelijo države članice, v katerih ima davčni zavezanec stalne poslovne enote, razen države članice identifikacije, ter države članice, iz katerih se blago odpošlje ali odpelje, razen države članice identifikacije. V prijavi dodatno navede oznako, ali ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto v tej državi članici. V prijavi mora navesti tudi poln poštni naslov in tržno ime stalnih poslovnih enot in krajev, iz katerih se blago odpošlje ali odpelje, v državah članicah, razen tistih v državi članici identifikacije, ter identifikacijske številke DDV, ki jih dodelijo države članice za davčne zavezance, ki nimajo sedeža. V prijavi mora davčni zavezanec označiti tudi, ali je del skupine zavezancev za plačilo DDV.

(2)Prijavo iz prejšnjega odstavka predloži v elektronski obliki, prek sistema eDavki.

(3)Davčni organ vključi davčnega zavezanca iz prvega odstavka tega člena v posebno ureditev, pri čemer za identifikacijo uporabi že dodeljeno identifikacijsko številko za DDV davčnemu zavezancu, in določi datum začetka uporabe posebne ureditve.«.

174.b člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Davčni zavezanec iz 130.b člena ZDDV-1 predloži posebni obračun DDV v elektronski obliki, prek sistema eDavki.

(2)Davčni zavezanec plača DDV v eurih na bančni račun, razviden v sistemu eDavki.«.

Za 174.b členom se doda nov, 174.c člen, ki se glasi: Davčni zavezanec iz tretjega odstavka 130.g člena ZDDV-1 vloži zahtevek za vračilo DDV prek elektronskega portala v državi članici, v kateri je pridobil identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko, na podlagi katere zahteva vračilo.«.

Za 174.c členom se dodajo naslov novega 3.b podpoglavja ter novi, 174.d do 174.f člen, ki se glasijo:

(1)Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz 130.j člena ZDDV-1 in bo uporabljal posebno ureditev brez posrednika, v prijavi za identifikacijo navede poleg podatkov iz drugega odstavka 130.l člena ZDDV-1 še tržna imena družbe, če se razlikujejo od njenega imena, državo, v kateri ima sedež, kontaktno osebo, telefonsko številko kontaktne osebe, številko IBAN, številko BIC in datum začetka uporabe ureditve. V prijavi navede tudi podatke o individualnih identifikacijskih številkah DDV ali, če te niso na voljo, davčne sklicne številke, ki jih dodelijo države članice, v katerih ima davčni zavezanec stalne poslovne enote, razen države članice identifikacije. V prijavi mora navesti tudi poln poštni naslov in tržno ime stalnih poslovnih enot v državah članicah, razen tistih v državi članici identifikacije.

(2)Posrednik, ki bo uporabljal posebno ureditev iz 6.c podpoglavja XI. poglavja ZDDV-1 v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki prodaja na daljavo s tretjih ozemelj in iz tretjih držav uvoženo blago, v prijavi za identifikacijo navede poleg podatkov iz tretjega odstavka 130.l člena ZDDV-1 še tržna imena družbe, če se razlikujejo od njenega imena, državo, v kateri ima sedež, kontaktno osebo, telefonsko številko kontaktne osebe, številko IBAN in številko BIC. V prijavi navede tudi podatke o individualnih identifikacijskih številkah DDV ali, če te niso na voljo, davčne sklicne številke, ki jih dodelijo države članice, v katerih ima posrednik stalne poslovne enote, razen države članice identifikacije. V prijavi mora navesti tudi poln poštni naslov in tržno ime stalnih poslovnih enot v državah članicah, razen tistih v državi članici identifikacije.

(3)Posrednik mora za vsakega davčnega zavezanca, ki ga zastopa, v prijavi navesti poleg podatkov iz četrtega odstavka 130.l člena ZDDV-1 še podatke iz prvega odstavka tega člena.

(4)Prijavo iz prvega in drugega odstavka tega člena predloži davčni zavezanec ali posrednik v elektronski obliki, prek sistema eDavki.

(5)Davčni organ vključi davčnega zavezanca v posebno ureditev z dodelitvijo individualne identifikacijske številke DDV in določi datum začetka uporabe posebne ureditve.

(6)Davčni organ vključi posrednika v posebno ureditev z dodelitvijo individualne identifikacijske številke in z dodelitvijo individualne identifikacijske številke DDV za vsakega davčnega zavezanca, ki ga zastopa.

(1)Davčni zavezanec ali posrednik davčnega zavezanca iz 130.j člena ZDDV-1 predloži posebni obračun DDV v elektronski obliki, prek sistema eDavki.

(2)Davčni zavezanec plača DDV v eurih na bančni račun, razviden v sistemu eDavki.

Davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije nabavi blago ali storitve za namene dejavnosti, zajete v posebni ureditvi v skladu s 4. oddelkom 6. poglavja XII. naslova Direktive Sveta 2006/112/ES, v katero je vključen v drugi držav članici, uveljavlja pravico do vračila DDV, ki ga je plačal ob nabavi blaga oziroma storitev ali ob uvozu blaga, v skladu s 74.i členom ZDDV-1 in 115.b členom tega pravilnika, ne glede na točko a) drugega odstavka in šesti odstavek 74.i člena ZDDV-1.«.

Za 174.f členom se dodata naslov novega 3.c podpoglavja ter nov, 174.g člen, ki se glasita:

Davčni zavezanec iz drugega odstavka 122.d člena ZDDV-1 spremembo posebnega obračuna predloži v papirni ali v elektronski obliki prek sistema eDavki, pri čemer poleg razdelka 1 izpolni še razdelek 3 posebnega obračuna.«.

V 179. členu se besedilo »obrazec DDV-0 za« črta.

Priloga III (obrazec DDV-VTD) se nadomesti z novo Prilogo III (obrazec DDV-VTD), ki je kot Priloga I sestavni del tega pravilnika.

V Prilogi VI v obrazcu DDV-P2 se v razdelku IV. Drugi podatki doda novo polje 20 z opisom »Opravljanje dobav/storitev po 130.c členu ZDDV-1 (unijska ureditev VEM)«.

Priloga VII (obrazec DDV-P3) se nadomesti z novo Prilogo VII (obrazec DDV-P3), ki kot Priloga II sestavni del tega pravilnika.

Priloga VIII (obrazec DDV-O) se črta.

(1)Nov deveti odstavek 129. člena in nov 156.a člen pravilnika ter dopolnjena Priloga VI pravilnika se uporabljajo od 1. julija 2022.

(2)Do začetka uporabe dopolnjene Priloge VI se uporablja Priloga VI Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16, 50/17, 84/18, 77/19, 58/21 in 205/21).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-24/2022/20 Ljubljana, dne 28. januarja 2022 EVA 2022-1611-0001 Mag. Andrej Šircelj minister za finance Priloga I Priloga II