Pravilnik o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline

Ta pravilnik določa pogoje za minimalno kakovost, označevanje in razvrščanje, ki jih morata v prometu izpolnjevati naravno fermentiran kis (v nadaljnjem besedilu: kis) in nadomestek za kis, dobljen z redčenjem ocetne kisline (v nadaljnjem besedilu: razredčena ocetna kislina).

(1)Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

(2)Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito: – proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in Turčiji ali – proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(3)Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 1).

Kis je izdelek, pri katerem ocetna kislina nastane po biološkem postopku z dvojno fermentacijo, alkoholno in ocetno-kislinsko, iz surovin kmetijskega porekla. Vsebovati mora značilne fermentacijske produkte (npr. 2-ketoglukonska kislina, 5-ketoglukonska kislina, glukonska kislina, citronska kislina, aminokisline in acetoin, 2,3-butilenglikol).

Kis mora biti izdelan iz ene od naslednjih surovin: – vina, ki je primerno za pripravo kisa, v skladu s predpisom, ki ureja kakovost vina, – plodov sadja ali jagodičevja, sadnega vina, vina iz jagodičevja, jabolčnega mošta (cider), – destiliranega alkohola kmetijskega porekla ali – drugih izdelkov kmetijskega porekla, ki vsebujejo škrob ali sladkorje ali škrob in sladkor, iz žitnih zrn, ječmenovega sladu in sirotke.

Kis se na osnovi uporabljenih surovin v prometu razvršča kot: 1. vinski kis, ki je izdelan izključno iz vina z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije; 2. sadni kis, ki je izdelan izključno iz sadnega vina z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije; 3. kis iz jabolčnega mošta (cider), ki je izdelan izključno iz jabolčnega mošta (cider) z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije; 4. alkoholni kis, ki je izdelan iz alkohola kmetijskega porekla z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije; 5. žitni kis, ki je izdelan iz žitnih zrn z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije brez vmesne destilacije; 6. druge vrste kisa (npr. kis iz tropin, kis iz piva, kis iz slada, kis iz medu, kis iz sirotke).

V proizvodnji kisa je glede na tehnološko upravičenost dovoljena uporaba naslednjih pomožnih tehnoloških sredstev: – kvasni ekstrakti, sladni pripravki, glukozni sirup in anorganske snovi (npr. fosfati, amonijeve soli in drugo) za oskrbo ocetno-kislinskih bakterij; – sredstva za bistrenje, čiščenje in filtriranje.

Kisu se za namen oplemenitenja vonja in okusa (v nadaljnjem besedilu: specialni kis) lahko dodajo: a) rastline ali deli rastlin, ki vključujejo zelišča, začimbe ter sadje, in so lahko: – sveži ali posušeni ali narezani ali celi, – kot ekstrakti; b) zgoščeni ali nezgoščeni sadni sokovi ter mošti; c) med; č) sladkor in d) sol.

V proizvodnji kisa je prepovedana uporaba: – oljne frakcije pešk in tropin; – ostankov alkoholne destilacije in ostankov fermentacije ter njihovih stranskih proizvodov; – snovi, iztisnjenih iz tropin; – vseh vrst kislin; – snovi za povečanje ekstrakta in pepela.

Vonj in okus kisa morata biti značilna za vrsto surovine, iz katere je kis izdelan. Kis mora biti bister, brez motnosti in usedlin, ki jih povzročajo mikroorganizmi, razen jabolčnega in vinskega kisa, pri katerih se lahko pojavijo primesi in usedline, ki izhajajo iz surovine.

Kis, ki je v prometu, mora izpolnjevati naslednje pogoje glede minimalne kakovosti: a) vsebnost skupne kisline, računano kot ocetna kislina, za: – kis, razen za vinski kis in razredčen vinski kis, najmanj 50g/l, – vinski kis najmanj 60 g/l, – razredčen vinski kis najmanj 40 g/l; b) ostanek vsebnosti alkohola za: – kise, razen za vinski in specialni kis, izdelan na osnovi vinskega kisa, največ 0,5 % vol, – vinski kis največ 1,0 % vol, – specialni kis, izdelan na osnovi vinskega kisa, največ 3 % vol; c) vsebnost pepela za: – vinski kis in razredčeni vinski kis največ 3,5 g/l.

Kis, ki je v prometu, mora glede pristnosti vsebovati značilne fermentacijske produkte iz 3. člena tega pravilnika, ki morajo biti dokazljivi.

(1)Kis lahko vsebuje le toliko skupnih kislin, izraženih kot ocetna kislina, kot se jih tvori pri ocetno-kislinski fermentaciji.

(2)Kis lahko vsebuje poleg ocetne kisline samo tiste organske kisline, ki izvirajo iz uporabljene surovine ali ki se tvorijo pri ocetno-kislinski fermentaciji.

(3)Za standardizacijo vsebnosti ocetne kisline se kisu lahko doda voda, ki ustreza zahtevam iz predpisov, ki urejajo pitno vodo.

(1)Vrste kisa iz 5. člena tega pravilnika se lahko medsebojno meša, če je takšen mešani kis označen v skladu s tem pravilnikom.

(2)Mešanje kisa, pridobljenega s fermentacijo z ocetno kislino, je prepovedano.

(1)Z imenom kis je lahko označen kis, ki je proizveden po naravnem biološkem postopku iz 3. člena tega pravilnika in v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega pravilnika.

(2)Kis iz ene surovine mora biti označen z imenom kis in z navedbo surovine oziroma razredčeni vinski kis, če je bil proizveden z razredčenjem npr. vinskega kisa.

(3)Kis iz različnih surovin mora biti označen z imenom kis oziroma mešani kis in navedbo vseh surovin po padajočem vrstnem redu glede na količino surovine.

(4)Kis, ki vsebuje dodatke iz 7. člena tega pravilnika, mora v imenu izdelka vsebovati navedbo vrste sestavine (npr. jabolčni kis z medom), razen kis, ki vsebuje dodatek iz: – točke a) 7. člena tega pravilnika, se lahko označi kot zeliščni kis, – točke b) 7. člena tega pravilnika, se lahko označi kot balzamični kis.

(5)Vsebnost skupnih kislin v kisu, izraženih kot ocetna kislina v g/100 ml, mora biti na označbi izražena kot »....... % kislosti«, kar pomeni volumski odstotek ocetne kisline.

(1)Razredčena ocetna kislina, primerna za uživanje, je proizvod, dobljen z razredčenjem ocetne kisline s pitno vodo, in ne vsebuje značilnih fermentacijskih produktov iz 3. člena tega pravilnika.

(2)Razredčena ocetna kislina lahko vsebuje od 4 % do 30 % ocetne kisline, pri čemer mora biti odstotek ocetne kisline označen na embalaži.

(1)Izdelki, ki se dajejo v promet, se morajo proizvajati in označevati v skladu z določbami tega pravilnika najpozneje v enem letu od uveljavitve tega pravilnika.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so izdelki, ki so proizvedeni in označeni v skladu s Pravilnikom o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline (Uradni list RS, št. 2/04 in 45/08 – ZKme-1) pred potekom roka iz prejšnjega odstavka, lahko v prometu do porabe zalog.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline (Uradni list RS, št. 2/04 in 45/08 – ZKme-1), uporablja pa se še eno leto od uveljavitve tega pravilnika

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-7/2020/ Ljubljana, dne 2. julija 2021 EVA 2020-2330-0037 Dr. Jože Podgoršek minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano