29. člen ZIUZEOP

Ker je rok za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače po ZIUZEOP materialni rok, saj velja za uveljavitev materialne pravice do nadomestila plače delavcem na začasno čakanje na delo, veljajo zanj pravila o teku rokov iz 6. člena ZZUSUDJZ. Tega pa organa nista upoštevala pri svojem odločanju.

V obravnavanem primeru je potrebno ob hkratni veljavi dveh zakonov ugotoviti, kateri predpis se uporablja. Pri tem si sodišče pomaga s pravilom lex specialis derogat legi generali, kar pomeni, da ima posebni predpis prednost pred splošnim. Tako je potrebno v obravnavanem primeru poleg ZIUZEOP uporabiti tudi ZZUSUDJZ, ki je glede teka rokov specialni zakon. Potrebno je upoštevati tudi namen zakonodajalca, ki je ZZUSUDJZ sprejel zaradi izrednih razmer, v katerih so organi zaradi posebnih ukrepov delali v omejenem obsegu in so zato potrebovali več časa kot v običajnih razmerah.

Sodišče je presojalo odločitev o zavrnitvi tožničine vloge za uveljavljanje pravice do vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. Pravna podlaga za vsebinsko odločitev v izpodbijanem aktu ni navedena. V obrazložitvi odločbe drugostopenjskega organa so sicer povzeti pogoji za uveljavitev pravice, ki so vezani na dan vložitve vloge, pri tem pa njihovo neizpolnjevanje drugostopenjski organ ugotavlja na datum, ki ni datum oddaje vloge. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb upravnega postopka.

V zvezi s presojo pravočasnosti vloge, ki je procesna predpostavka po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je v času vložitve obravnavane vloge tožeče stranke veljal tudi ZZUSUDJZ. Rok za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače po ZIUZEOP je materialni rok, zato zanj veljajo pravila o teku rokov iz 6. člena ZZUSUDJZ, s katerim je bila v začetku epidemije nalezljive bolezni kot začasni ukrep za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, v katerih se ZUP uporablja smiselno, vzpostavljena prekinitev vseh procesnih in materialnih rokov, razen v nujnih zadevah in podaljšan iztek materialnih rokov.

Izpodbijani sklep ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe in gre za takšne bistvene pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa, ki jih tožena stranka v sodnem postopku ne more (več) odpraviti. Izdana odločba v upravnem sporu mora biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da je njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku.

Prvostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu v zvezi z izpolnjevanjem pogoja poravnanih zapadlih finančnih obveznosti navedel le, da iz vpogleda v podatke Finančne uprave RS izhaja, da tožnica tega pogoja ne izpolnjuje, ni pa konkretno obrazložil, na katero obdobje in katere obvezne dajatve in denarne nedavčne obveznosti ter v kakšni višini, se to nanaša. Prav tako v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena pravna podlaga, na kateri je izdan izpodbijani sklep.

Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navedla, da je z vpogledom v podatke FURS ugotovila, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni imela poravnanih obveznosti, ne da bi pojasnila, katere so bile te obveznosti, tega pa po izvedenem postopku ni navedel niti drugostopenjski organ.

Izpodbijani sklep ni obrazložen tako, da bi bilo odločitev tožene stranke mogoče preizkusiti, te pomanjkljivosti pa ni odpravila niti odločba drugostopenjskega organa. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedla zgolj, da je z vpogledom v podatke FURS ugotovila, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni imela predloženih vse obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let od dne oddaje vloge, ne da bi pojasnila za katere delavce je uveljavljala pravico do povračila izplačanih nadomestil plač za začasno čakanje na delo, predvsem pa ni pojasnila kateri so bili tisti obračuni davčnih odtegljajev, ki jih po podatkih FURS tožeča stranka ni oddala in ki so bili razlog za izdajo izpodbijanega sklepa.

Iz obrazložitve sklepa (razen prepisa zakonskega besedila) ne izhajajo konkretne navedbe in argumentacija, za katero obdobje in kdaj vlagatelj ni imel oddanih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti.

Za spore med delodajalcem in zavodom za zaposlovanje oziroma MDDSZEM iz naslova priznanja pravic do povračila nadomestila plače zaradi napotitve delavcev na začasno čakanje na delo po določbah ZIUZEOP je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.