UPRS Sodba II U 63/2021-10

I. Tožbi se ugodi in se sklep Zavoda RS za zaposlovanje, št. 11065-25748/2020-3 z dne 23. 4. 2020 odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške tega postopka v višini 285,00 EUR v 15. dneh od prejema sodbe do takrat brez obresti, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

1Zavod RS za zaposlovanje je kot prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom zavrnil vlogo tožnika za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju ZIUZEOP).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik dne 17. 4. 2020 vložil vlogo za povračilo izplačanih nadomestil plač delavcev. V postopku je bilo ugotovljeno z vpogledom v podatke Finančne uprave RS (v nadaljevanju FURS) z dne 17. 4. 2020, da tožnik na dan vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let do dne oddaje vloge.

3Zoper izpodbijani sklep je tožnik podal pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi bistvenih kršitev pravil upravnega postopka, ker se odločbe ne da preizkusiti, zaradi nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava, ter izjavil, da je zadnji REK¹ obrazec bil oddan 17. 3. 2020, na dan vložitve vloge pa REK obrazca v aprilu še ni bilo treba oddati, zato ga tudi ni na seznamu, iz katerega sicer izhaja, da je tožnik vlagal REK obrazce in izpolnjeval obveznosti iz tega naslova. Tožnik je v pritožbi uveljavljal kršitev iz 22. člena Ustave RS, do enakega varstva pravic.

4Tožena stranka kot drugostopenjski organ je predmetno pritožbo zavrnila in navedla, da je po pregledu sklepa organa prve stopnje ugotovila, da je le-ta ugotovil bistvena dejstva za izdajo sklepa, pri čemer je izpostavila, da iz uradnega zaznamka št. 11065-25748/2020-2 o vpogledu v uradne evidence drugih upravljalcev zbirk podatkov, organ prve stopnje s strani FURS z dne 23. 4. 2020 pridobil podatke, ki se nanašajo na izpolnjevanje zakonskega pogoja 1. alineje drugega odstavka 29. člena ZIUZEOP na strani tožnika na dan vložitve vloge, to je dne 17. 4. 2020. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da tožnik do dneva vložitve vloge ni oddal obrazca za mesec marec 2020. Čeprav se tožnik sklicuje na to, da omenjenega obrazca v času vložitve vloge še ni bilo treba oddati, teh navedb organ druge stopnje ni mogel upoštevati, saj na podlagi 1. alineje drugega odstavka 29. člena ZIUZEOP za ugotovitev o neizpolnjevanju navedenega zakonskega pogoja, zadostuje pridobitev podatka s strani FURS o neizpolnjevanju obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v obliki neplačanih zapadlih obveznosti na dan vložitve vloge. Pritožbi priložena kopija potrdila FURS št. DT 42900-42584/2020-1 z dne 11. 5. 2020 pa izkazuje zgolj dejstvo, da je imel tožnik do dne 17. 4. 2020 poravnane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila, kar v zadevi ni sporno in ne predstavlja razloga za zavrnitev vloge.

5Tožnik vlaga tožbo iz razlogov, kot jih je navedel že v pritožbi, in sicer je tožnik zatrjeval, da na dan 17. 4. 2020, ko je bila oddana vloga, še ni bilo treba predložiti REK obrazca za plače za mesec marec 2020. Prav tako je tožnik predložil potrdilo FURS št. DT 42900-42584/2020-1 z dne 11. 5. 2020, da je imel do dne 17. 4. 2020 poravnane vse evidentirane davke in druge dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Navedeno dejstvo za toženo stranko ni bilo sporno. Tožena stranka si napačno razlaga določbo ZIUZEOP oziroma je napačno ugotovila dejansko stanje. Iz določbe 1. alineje drugega odstavka 29. člena ZIUZEOP izhaja, da morajo med drugim biti predloženi vsi obračuni davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnji pet let na dan vložitve vloge, to je do 17. 4. 2020. Iz Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) izhaja, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, kar pomeni 18. dne v tekočem mesecu. Tožnik plače izplačuje vedno 18. dne v tekočem mesecu. Ker je vloga bila vložena s strani tožnika dne 17. 4. 2020, še ni nastopila obveznost vložitve REK obrazca za plačilo za mesec marec in je zato ugotovitev tožene stranke, da tožnik nima vloženih vseh REK obrazcev zadnjih 5 let, nepravilna. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

6Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravni spis.

7Tožba je utemeljena.

8Sodišče je predmetno zadevo prejelo dne 23. 11. 2020, potem ko se je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu.

9V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik dne 17. 4. 2020 vložil vlogo s katero je uveljavljal pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem zaradi napotitve delavcev na začasno čakanje na delo, na podlagi določb ZIUZEOP. Iz potrdila FURS št. DT 42900-42584/2020 z dne 11. 5. 2020 izhaja, da je imel tožnik do dne 17. 4. 2020 poravnane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila, kar v zadevi ni sporno. Sporno je, ali je tožnik upravičen do povračila nadomestil plač za delavce na začasnem čakanju na delo, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 29. člena ZIUZEOP.

10Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe druge stopnje, razen zakonskega besedila ne izhajajo konkretne navedbe in argumentacija za katero obdobje in kdaj tožnik ni imel oddanih obračunov davčnih odtegljajev za dohodek iz delovnega razmerja, prav tako kateri obrazec, za kateri mesec in leto ni bil oddan, kakor tudi ne za katere delavce je bila podana vloga za uveljavljanje pravice do povračila izplačil nadomestil plač delavcem. Zgolj prepis zakonskega besedila pa ne zadošča za ustrezno obrazložitev upravnega akta.

11Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.² Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Sploh v enostopenjskih postopkih, kot je obravnavani, mora obrazložitev organa izpodbijane odločbe zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP.

12Po mnenju sodišča izpodbijani sklep ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe in gre za takšne bistvene pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa, ki jih tožena stranka v sodnem postopku ne more (več) odpraviti. Izdana odločba v upravnem sporu mora biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da je njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku.³

13Ker v postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe. V tem primeru se sodišču ni treba opredeljevati do drugih tožbenih navedb.

14Sodišče pa zaradi nadaljnjega obravnavanja zadeve pred organom prve stopnje pripominja, da so materialni pogoji za uveljavitev pravice do povračila nadomestila plač za delavce na začasnem čakanju na delo določeni v 1. alinei drugega odstavka 29. člena ZIUZEOP. Navedeni člen določa, da pravice do povračila izplačanih nadomestil plač ne more uveljavljati delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, ter če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alinee, tudi če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let do dneva oddaje vloge. Navedeno pomeni, da je pritrditi tožbenim navedbam, da je treba presojo pravočasnosti priloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let presojati na dan oddaje vloge vlagatelja, kar v konkretnem primeru pomeni 17. 4. 2020.

15Iz 134. člena ZDR-1 izhaja, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, kar pomeni 18. v tekočem mesecu. Tako mora v skladu z zakonom izplačevalec dohodka na dan izplačila dohodkov davčnemu zavezancu predložiti tudi podatke iz obračuna davčnih odtegljajev dohodkov, zaradi česar se mora na ta dan vložiti REK obrazec. Namen izdaje in predložitve REK obrazca je v tem, da delodajalec poravna davke in druge obvezne dajatve iz plače za posameznega delavca, zaradi česar je, kolikor obstoji dvom o morebitni napaki v uradnih evidencah, stranki dovoljeno dokazovati nasprotno. V sled navedenega bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe sporne ugotovitve predložiti tožeči stranki, da bi se lahko o ugotovitvah organa izjavila, saj je v nasprotnem tudi iz tega razloga kršena pravica do izjave, kar pa ne pomeni zgolj predložitev obrazca oziroma uradnega zaznamka v vednost, temveč tudi, da lahko stranka v upravnem postopku navedeno dejstvo še pred izdajo odločbe izpodbija, poda izjavo in tudi dokazuje nasprotno. Le na tak način je v skladu z določili ZUP natančno ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi katerega je mogoče kasneje pravilno uporabiti materialno pravo. Tako bo morala tožena stranka v nadaljevanju postopka tudi navedeno neskladje razčistiti pred izdajo nove odločbe.⁴

16Glede na ugotovitve sodišča, da izpodbijani sklep ne zadosti standardu obrazloženosti po določilu 214. člena ZUP in je bila s tem v obravnavanem primeru storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, je zato sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku izdana odločba bo morala biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Prav tako pa bo tožena stranka morala okoliščine glede pogoja določenega v 1. alinei drugega odstavka 29. člena ZIUZEOP pravilno ugotoviti.

17Sodišče je tako tožbi ugodilo že iz zgoraj navedenega procesnega razloga, zato ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (1 alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

18Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

19Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

¹ Obračun davčnega odtegljaja.
² Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 248/2002, z dne 10.11.2004.
³ Upravno sodišče RS, sodba in sklep, opr. št. I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2020.
⁴ Upravno sodišče RS, sodba opr. št. II U 382/2021 z dne 8. 3. 2021.