Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS)

(1)Ta zakon ureja področje poslovne skrivnosti, pravila določitve in varstva poslovne skrivnosti pred njeno protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem.

(2)S tem zakonom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L št. 157 z dne 15. 6. 2016, str. 1).

(1)Poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

-        je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

-        ima tržno vrednost;

-        imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

(2)Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

(3)Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

-        imetnik oziroma imetnica poslovne skrivnosti (v nadaljnjem besedilu: imetnik poslovne skrivnosti) je fizična ali pravna oseba, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo;

-        kršilec oziroma kršilka (v nadaljnjem besedilu: kršilec) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je protipravno pridobila, uporabila ali razkrila poslovno skrivnost;

-        blago, ki je predmet kršitve, je blago, na katerega obliko, značilnosti, delovanje, proces proizvodnje ali trženje je protipravna pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti znatno vplivalo.

(1)Pridobitev poslovne skrivnosti se šteje za zakonito, če se pridobi z:

-        neodvisnim odkritjem ali stvaritvijo;

-        opazovanjem, proučevanjem, razstavljanjem na sestavne dele ali preizkušanjem izdelka ali predmeta, ki je bil dan na voljo javnosti ali je v zakoniti posesti pridobitelja, katerega ne zavezuje nobena pravno veljavna dolžnost omejitve pridobitve poslovne skrivnosti;

-        uresničevanjem pravice delavcev ali predstavnikov delavcev do obveščenosti in posvetovanja v skladu z veljavnimi predpisi, kadar je tako razkritje potrebno za ta namen;

-        vsakim drugim ravnanjem, za katero se v danih okoliščinah šteje, da je v skladu s poštenimi poslovnimi praksami, ali

-        uresničevanjem pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(2)Zakonita je tudi pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, če tako pridobitev, uporabo ali razkritje zahteva ali dovoli zakon, predpisi Evropske unije ali ga stranki nalaga pravnomočna in izvršljiva sodna odločba ali za namene preiskave zahteva preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije, kadar v skladu z zakonom, ki ureja parlamentarno preiskavo, izvaja preiskavo.

(1)Pridobitev poslovne skrivnosti je protipravna, če:

-        se izvede z neposrednim nedovoljenim dostopom, prisvojitvijo ali kopiranjem dokumentov, predmetov, gradiv, vsebin ali elektronskih datotek, ki vsebujejo poslovno skrivnost ali je iz njih mogoče dognati poslovno skrivnost, ali z drugim ravnanjem, za katero se šteje, da je v nasprotju s poštenimi poslovnimi praksami;

-        se pridobi od osebe, ki je poslovno skrivnost uporabljala ali razkrila protipravno, vendar je pridobitelj v času pridobitve za to vedel ali bi v danih okoliščinah to moral vedeti.

(2)Uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti sta protipravna, če jo uporabi ali razkrije oseba, ki izpolnjuje enega od teh pogojev:

-        poslovno skrivnost je pridobila protipravno;

-        krši sporazum o zaupnosti ali katerokoli drugo dolžnost molčečnosti v zvezi s poslovno skrivnostjo;

-        krši pogodbeno ali katerokoli drugo dolžnost omejitve uporabe poslovne skrivnosti;

-        je v času uporabe ali razkritja vedela ali bi v danih okoliščinah morala vedeti, da je bila poslovna skrivnost, ki jo je pridobila od druge osebe, uporabljena ali razkrita protipravno.

(3)Za protipravno uporabo poslovne skrivnosti se šteje tudi proizvodnja, ponujanje ali dajanje na trg blaga, ki je predmet kršitve, ali njegovo uvažanje, izvažanje ali skladiščenje v te namene, kadar je oseba, ki opravlja katero od teh dejavnosti, vedela ali bi v danih okoliščinah morala vedeti, da je bila poslovna skrivnost uporabljena protipravno.

(1)V postopku v zvezi s kršitvijo pravic poslovne skrivnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem ali z drugim zakonom določeno drugače.

(2)V postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, če ni s tem zakonom določeno drugače.

Sodišče zavrne zahtevek imetnika poslovne skrivnosti, če ugotovi, da je bila poslovna skrivnost pridobljena, razkrita ali uporabljena:

-        pri uresničevanju pravice do svobode izražanja in obveščanja, kot jo določa zakon, ki ureja medije;

-        pri razkritju zlorabe, kršitve ali nezakonite dejavnosti, če je kršilec ravnal z namenom zaščite javnega interesa;

-        pri uresničevanju pravic delavcev, če je poslovno skrivnost razkril delavec svojemu predstavniku, da bi zaščitil pravice in interese delavcev v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje in varstvo predstavnikov delavcev, in

-        v drugih primerih, kadar tako določa zakon ali predpisi Evropske unije.

(1)V vlogi imetniku poslovne skrivnosti ni treba razkriti poslovne skrivnosti, če za verjetno izkaže obstoj poslovne skrivnosti in njeno kršitev.

(2)Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke s sklepom naloži imetniku poslovne skrivnosti, da razkrije podatke, za katere trdi, da so poslovna skrivnost, po postopku in na način, kot ga za razkritje poslovne skrivnosti določa zakon, ki ureja pravdni postopek.

(3)Sodišče lahko na predlog imetnika poslovne skrivnosti prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti osebam, ki so se seznanile s poslovno skrivnostjo ali domnevno poslovno skrivnostjo samo zaradi udeležbe v postopku ali imajo dostop do dokumentov, ki so del postopka in vsebujejo poslovno skrivnost oziroma domnevno poslovno skrivnost. Sodišče lahko prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti tudi nasprotni stranki, če ne gre za poslovno skrivnost protipravne pridobitve, uporabe ali razkritja, o kateri teče postopek.

(4)Prepoved uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti udeležence postopka in druge osebe iz prejšnjega odstavka zavezuje tudi po končanem sodnem postopku, razen če:

-        se s pravnomočno sodbo ugotovi, da domnevna poslovna skrivnost ne izpolnjuje zahtev iz prvega odstavka 2. člena tega zakona, ali

-        sčasoma postane splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij.

(1)Zoper osebo, ki brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti pridobi, uporabi ali razkrije njegovo poslovno skrivnost, lahko imetnik poslovne skrivnosti s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva:

1.da se prepovejo kršenje in prihodnje kršitve;

2.da se prepove proizvodnja, ponujanje, dajanje na trg ali uporaba blaga, ki je predmet kršitve, ali njegov uvoz, izvoz ali skladiščenje za navedene namene;

3.da se blago, ki je predmet kršitve, odpokliče iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb;

4.da se z blaga, ki je predmet kršitve, odstrani lastnost, ki je bila pridobljena s kršitvijo;

5.da se uniči blago, ki je predmet kršitve;

6.da se delno ali v celoti uniči, ali po potrebi vlagatelju zahtevka preda katerikoli dokument, predmet, gradivo, vsebina ali elektronska datoteka, ki je poslovna skrivnost ali vsebuje poslovno skrivnost;

7.da se ob odreditvi ukrepa iz 3. točke tega odstavka blago, ki je predmet kršitve, v celoti prepusti upravičencu, ali

8.da se sodba objavi.

(2)Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka in pri oceni njegove sorazmernosti sodišče upošteva tudi posebne okoliščine primera, zlasti:

1.vrednost in druge posebne značilnosti poslovne skrivnosti;

2.ukrepe, sprejete za varstvo poslovne skrivnosti;

3.ravnanje kršilca pri pridobitvi, uporabi ali razkritju poslovne skrivnosti;

4.posledice protipravne uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti;

5.legitimne interese strank v postopku in posledice, ki bi jih odreditev ali zavrnitev ukrepov lahko imela na stranke v postopku;

6.legitimne interese tretjih oseb;

7.javni interes ali

8.varstvo temeljnih ustavnih pravic.

(3)Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz 8. točke prvega odstavka tega člena in pri oceni njegove sorazmernosti, sodišče upošteva tudi posebne okoliščine primera, na primer vrednost poslovne skrivnosti, ravnanje kršilca pri pridobitvi, uporabi ali razkritju poslovne skrivnosti, posledice protipravne uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti in verjetnost, da bo kršilec nadaljeval protipravno uporabo ali razkrivanje poslovne skrivnosti.

(4)Oseba, ki ji je bila naložena obveznost iz 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena, lahko po pravnomočnosti sodbe s tožbo zahteva, da sodišče ugotovi, da poslovna skrivnost ne izpolnjuje več zahtev iz prvega odstavka 2. člena tega zakona. Sodišče zavrne zahtevek osebe, ki je po pravnomočnosti sodbe iz prejšnjega stavka sama neposredno ali posredno prispevala k razkritju poslovne skrivnosti.

(5)Sodišče lahko na predlog osebe, zoper katero so vloženi zahtevki iz 1. do 7. točke prvega odstavka tega člena, namesto teh odredi plačilo denarnega nadomestila, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-        da je bila ob uporabi ali razkritju v dobri veri;

-        da bi ji izvajanje naloženih obveznosti iz 1. do 7. točke prvega odstavka tega člena povzročilo nesorazmerno veliko škodo in

-        da imetnik poslovne skrivnosti soglaša s plačilom denarnega nadomestila.

(6)Če sodišče namesto naložitve obveznosti po 1. in 2. točki prvega odstavka tega člena odredi plačilo denarnega nadomestila, višina le tega ne sme presegati zneska avtorskih honorarjev ali licenčnin, ki bi imetniku poslovne skrivnosti pripadale na podlagi zakonite rabe.

(7)Terjatve po tem členu zastarajo v roku treh let od dneva, odkar je imetnik poslovne skrivnosti izvedel za kršitev in osebo, ki je poslovno skrivnost pridobila, uporabila ali razkrila brez njegove privolitve. V vsakem primeru te terjatve zastarajo v roku petih let od dneva, odkar je nastala kršitev.

(1)Imetnik poslovne skrivnosti ima pravico do povrnitve škode po splošnih pravilih zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2)Kršilec je dolžan plačati imetniku poslovne skrivnosti odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode, kadar pa tega zneska ni mogoče določiti pa v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu nadomestilu za zakonito uporabo poslovne skrivnosti.

(3)Če je bila pravica iz tega zakona kršena namerno ali iz hude malomarnosti, lahko imetnik poslovne skrivnosti zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200 odstotkov, ne glede na to, ali je zaradi kršitve utrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.

(4)Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine, sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega nadomestila in preventivni namen civilne kazni.

(5)Če je premoženjska škoda večja kot civilna kazen, ima imetnik poslovne skrivnosti pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.

(1)Sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po tem zakonu, če predlagatelj izkaže za verjetno:

-        da poslovna skrivnost obstaja;

-        da je imetnik poslovne skrivnosti iz tega zakona in

-        da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena.

(2)Imetnik poslovne skrivnosti mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: a)     nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena; b)     da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ali c)     da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale imetniku poslovne skrivnosti.

(3)Sodišče sme za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po prvem odstavku tega člena izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti:

-        začasno prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti;

-        prepove proizvodnjo, ponujanje, dajanje na trg ali uporabo blaga, ki je predmet kršitve, ali njegov uvoz, izvoz ali skladiščenje ali

-        zaseže ali odredi izročitev blaga, ki je domnevno predmet kršitve, vključno z uvoženim blagom, da se prepreči njegov vstop na trg ali razširjanje na njem.

(4)Tudi če sodišče v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, dovoli položitev varščine namesto začasne odredbe, poslovne skrivnosti ni dovoljeno razkriti.

(1)V Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17) se besedilo 39. člena spremeni tako, da se glasi: »Za poslovno skrivnost se štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti.«.

(2)40. člen se črta.

(3)V 676. členu se v drugem odstavku v peti alineji črta besedilo »in 40. člen«.

V Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US) se v 38. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Za poslovno skrivnost se štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Delavec je odgovoren za kršitev, če je vedel ali bi moral vedeti za tak značaj informacij.«.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 040-05/19-1/20 Ljubljana, dne 26. marca 2019 EPA 368-VIII Državni zbor Republike Slovenije mag. Dejan Židan l.r. predsednik