61. člen ZNP-1

Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Kopru moralo prvo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva, in kjer ima tudi prijavljeno začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Postojni, na čigar območju je nasprotna udeleženka nastanjena v navedenem domu.

Postopek se bo lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka začasno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.

V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, katere postavitev pod skrbništvo se predlaga (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Oseba, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva. Zakon torej predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče na Jesenicah moralo nasprotnega udeleženca videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva, in kjer ima tudi prijavljeno začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Lenartu, na čigar območju je nasprotni udeleženec nastanjen v navedenem domu. Razdalja med Okrajnim sodiščem na Jesenicah in dejanskim prebivališčem nasprotnega udeleženca namreč znaša 210 kilometrov, dejansko prebivališče nasprotnega udeleženca pa se nahaja na območju Okrajnega sodišča v Lenartu. Poleg tega se v skladu z določbo petega odstavka 15. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščina

Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi moralo Okrajno sodišče v Idriji nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja se bo torej lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju, na čigar območju nasprotna udeleženka dejansko biva. Ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakšnem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, je predvidena tudi krajevna pristojnost sodišča njegovega začasnega prebivališča.

Procesno dejanje zaslišanja se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki, na območju katerega je nasprotni udeleženec nastanjen v navedenem domu. Razdalja med Okrajnim sodiščem v Domžalah in dejanskim prebivališčem nasprotnega udeleženca (Žiri) namreč znaša 58 km, med Okrajnim sodiščem v Škofji Loki in dejanskim prebivališčem nasprotnega udeleženca pa le 28 km. Poleg tega se v skladu z določbo petega odstavka 15. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvideva tudi krajevno pristojno sodišče njegovega začasnega prebivališča.

V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo so predvideni obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Ob upoštevanju podatkov spisa iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Ajdovščini, ki je bivališču nasprotnega udeleženca tako po razdalji kot tudi času potovanja približno trikrat bližje od Okrajnega sodišča v Novi Gorici. Razen tega ZNP-1 v petem odstavku 11. člena določa, da se v primerih, ko se da po okoliščinah domnevati, da bo udeleženec v kraju začasnega prebivališča prebival daljši čas, kot krajevno pristojno šteje tudi sodišče začasnega prebivališča udeleženca.

Gre za postopek, namenjen varstvu pravic in pravnih interesov osebe, ki zanje sama ni zmožna poskrbeti, zato je pomen hitre izvedbe postopka še toliko večji. Po prepričanju Vrhovnega sodišča se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred drugim sodiščem, zato je predlogu za prenos pristojnosti ugodilo.

Ker gre za postopek, v katerem je hitrost izraziteje poudarjena, in je očitno, da bo mogoče postopek bolj ekonomično izvesti pred drugim sodiščem, je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo.

Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija pristojnosti smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Iz predloga predlagatelja, priloženega zapisnika CSD Posavje o obisku na domu in zdravniškega potrdila je razvidno, da nasprotni udeleženec in njegova soproga že dlje časa ne bivata na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča v Domžalah, temveč na naslovu ..., ter da je nasprotni udeleženec v celoti odvisen od pomoči drugih. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred sodiščem, na območju katerega nasprotni udeleženec trenutno biva.

V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, katere postavitev pod skrbništvo se predlaga (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva. Zakon torej predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko sedaj prebiva. Procesno dejanje zaslišanja se bo torej lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem na Ptuju, na čigar območju je sedaj nastanjena nasprotna udeleženka.

V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je v skladu z 61. členom ZNP-1 predvideno obvezno zaslišanje te osebe, predviden pa je tudi pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Lenartu, saj je nasprotni udeleženec v oskrbi v SVZ Hrastovec, Enota Lenart, ki je od navedenega sodišča oddaljeno le 400 metrov, za razliko od več kot 70 kilometrov oddaljenega Okrajnega sodišča v Celju.

Oseba, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva. Zakon torej predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Domžalah moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče.

Načelo ekonomičnosti postopka zato že pred vložitvijo takšnega predloga za prenos pristojnosti od pristojnega sodišča terja tehten razmislek. S predlogom za delegacijo pristojnosti namreč neizbežno pride do podaljšanja nepravdnega postopka, kjer gre pogosto za občutljive zadeve in ranljive udeležence, katere celotna zadeva močno bremeni. V obravnavani zadevi je pot od sodišča, ki predlaga prenos pristojnosti, do prebivališča nasprotne udeleženke le za dobrih 40 minut daljša od poti, ki bi jo moralo opraviti sodišče v Šmarju pri Jelšah, za katerega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je prebivališču nasprotne udeleženke v resnici najbližje. Upoštevati moramo, da bi bili obe sodišči vseeno obremenjeni z organizacijo prevoza izven kraja sedeža sodišča, le pot bi bila za eno od njih nekoliko krajša. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že večkrat poudarilo, da ni bistveno, ali bo prevoz trajal nekaj minut več ali manj.

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da ni bistveno, ali bo prevoz trajal nekaj minut več ali manj. Namen prenosa krajevne pristojnosti zaradi smotrnosti ni dlakocepsko iskanje do metra bližjega sodišča.

Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Ljutomeru, saj je nasprotna udeleženka v oskrbi v Križevcih pri Ljutomeru, ki so od navedenega sodišča oddaljeni le nekaj minut vožnje, navedeno okrajno sodišče pa je tudi splošno krajevno pristojno v tej zadevi.

Nasprotni udeleženec je dementen in biva v domu starejših občanov, ki je od pristojnega sodišča v Ljubljani oddaljen 97 km, v postopku bo obvezno njegovo zaslišanje, zato je predlog za prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Črnomlju smotrn.

Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja pa se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Kopru, na čigar območju je nasprotna udeleženka nastanjena.

Bistvo določitve drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi lažje izvedbe postopka drugje je ekonomičnost postopka, kar so objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom. Z drugimi besedami: najlažje in najhitreje se opravi postopek pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov. Glede na navedbe v predlogu je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec dejansko biva.

Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija pristojnosti smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Iz predloga predlagatelja ter priloženega psihiatričnega mnenja je razvidno, da je nasprotna udeleženka nastanjena v Domu upokojencev Ptuj, njeno psihofizično zdravje pa je slabo. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred sodiščem, na območju katerega nasprotna udeleženka trenutno biva.

Glede na navedbe v predlogu je očitno, da bi premoščanje razdalje od dejanskega bivanja do pristojnega sodišča predstavljalo nesorazmerno težavo. Postopek se bo torej lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka začasno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.