496. člen ZTFI-1
(ugovor proti odredbi)
(1)Proti odredbi ima subjekt nadzora pravico vložiti ugovor v osmih dneh od vročitve.
(2)Ugovor ne zadrži izvršitve:
1.odredbe o ukrepih nadzora iz drugega odstavka 494. člena tega zakona in
2.druge odredbe, če zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati in tako v tej odredbi odloči agencija.
(3)Pravico vložiti ugovor proti odredbi, s katero je agencija odredila dodatni ukrep iz 6. točke drugega odstavka 280. člena ZBan-3 v zvezi s prvim odstavkom 347. člena tega zakona, ima tudi član uprave borznoposredniške družbe, na katerega se nanaša.
- UPRS Sklep I U 754/2023-13Upravno sodišče RS · 2023
Skladno z določbo 496. člena ZTFI-1 ima subjekt nadzora proti odredbi pravico vložiti ugovor, o katerem na podlagi 500. člena ZTFI-1 odloči agencija. Glede na določbe 476. člena ZTFI-1 samostojnega sodnega varstva zoper odredbo ni, zato tožba v delu, v katerem jo tožnik naperja zoper odredbo, ni dovoljena. Prav tako tožnik s tožbo ne more napasti izpodbijane odločbe. V 476. členu ZTFI-1 je predpisano, v katerih primerih je proti odločbam toženke dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. Načeloma je to dovoljeno proti vsaki odločbi (prvi odstavek 476. člena ZTFI-1). Vendar pa sta v drugem odstavku 476. člena ZTFI-1 prepisani dve izjemi. Za odločanje v tej zadevi je pomembna izjema iz 1. točke, po kateri ni posebnega postopka sodnega varstva proti odločbi, s katero Agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odločbo. Izpodbijana odločba je prav takšna in se jo lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je nadzorni organ izdal zato, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z njeno odredbo (tretji odstavek 476. člena ZTFI-1).
- VSRS Sodba X Ips 71/2021Vrhovno sodišče RS · 2022
Prepoved navajanja novih dejstev iz 479. člena ZTFI-1 se ne nanaša tudi na konkretizacijo in dodatno elaboriranje trditev, postavljenih že v ugovoru.
- UPRS Sodba in sklep I U 1859/2021-14Upravno sodišče RS · 2022
Po presoji sodišča je ključno, da je tožnica v zvezi z objavami in dopolnitvami oz. popravki objav (pol)letnih poročil ter nepredložitvami pojasnil in dokumentacije v času od 2015 do 2021 kršila zakonske dolžnosti, zaradi česar ji je bila s strani toženke odrejena odprava kršitev, kar je tožnica delno tudi storila in je to bilo ugotovljeno s pravnomočnimi ugotovitvenimi odločbami. Glede na to, da so bile kršitve torej (delno) odpravljene, tudi iz tega razloga ne more biti spora o tem, da so sprva obstajale. S tem je tudi po presoji sodišča izkazana potreba, ki jo ZTFI-1 v tretjem odstavku 422. člena določa za odreditev umika delnic iz trgovanja na borzi, namreč da je to potrebno za varovanje interesov vlagateljev.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 31. 8. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sklep I U 754/2023-13Upravno sodišče RS · 31. 8. 2023besedilo 2021–2026
Skladno z določbo 496. člena ZTFI-1 ima subjekt nadzora proti odredbi pravico vložiti ugovor, o katerem na podlagi 500. člena ZTFI-1 odloči agencija. Glede na določbe 476. člena ZTFI-1 samostojnega sodnega varstva zoper odredbo ni, zato tožba v delu, v katerem jo tožnik naperja zoper odredbo, ni dovoljena. Prav tako tožnik s tožbo ne more napasti izpodbijane odločbe. V 476. členu ZTFI-1 je predpisano, v katerih primerih je proti odločbam toženke dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. Načeloma je to dovoljeno proti vsaki odločbi (prvi odstavek 476. člena ZTFI-1). Vendar pa sta v drugem odstavku 476. člena ZTFI-1 prepisani dve izjemi. Za odločanje v tej zadevi je pomembna izjema iz 1. točke, po kateri ni posebnega postopka sodnega varstva proti odločbi, s katero Agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odločbo. Izpodbijana odločba je prav takšna in se jo lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je nadzorni organ izdal zato, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z njeno odredbo (tretji odstavek 476. člena ZTFI-1).
- VSRS Sodba X Ips 71/2021Vrhovno sodišče RS · 14. 9. 2022besedilo 2021–2026
Prepoved navajanja novih dejstev iz 479. člena ZTFI-1 se ne nanaša tudi na konkretizacijo in dodatno elaboriranje trditev, postavljenih že v ugovoru.
- UPRS Sodba in sklep I U 1859/2021-14Upravno sodišče RS · 26. 4. 2022besedilo 2021–2026
Po presoji sodišča je ključno, da je tožnica v zvezi z objavami in dopolnitvami oz. popravki objav (pol)letnih poročil ter nepredložitvami pojasnil in dokumentacije v času od 2015 do 2021 kršila zakonske dolžnosti, zaradi česar ji je bila s strani toženke odrejena odprava kršitev, kar je tožnica delno tudi storila in je to bilo ugotovljeno s pravnomočnimi ugotovitvenimi odločbami. Glede na to, da so bile kršitve torej (delno) odpravljene, tudi iz tega razloga ne more biti spora o tem, da so sprva obstajale. S tem je tudi po presoji sodišča izkazana potreba, ki jo ZTFI-1 v tretjem odstavku 422. člena določa za odreditev umika delnic iz trgovanja na borzi, namreč da je to potrebno za varovanje interesov vlagateljev.