426. člen ZTFI-1
(preiskovalni in nadzorni ukrepi agencije)
(1)Agencija za dosego namena nadzora iz 424. člena tega zakona uporabi ukrepe iz drugega odstavka 23. člena Uredbe 596/2014/EU. Če ta zakon ne določa drugače, se ukrepi iz drugega odstavka 23. člena Uredbe 596/2014/EU izvedejo v skladu z ZIN.
(2)Če agencija pri nadzoru ugotovi kršitev določb Uredbe 596/2014/EU, navedenih v (a) točki prvega odstavka 30. člena Uredbe 596/2014/EU, oziroma da nadzorovani subjekt ne sodeluje ali neskladno ravna v preiskavi, pregledu poslovanja ali ne upošteva agencije, kadar ta ravna v skladu z drugim odstavkom 23. člena Uredbe 596/2014/EU, izreče ukrepe nadzora iz (a) do (g) točke drugega odstavka 30. člena Uredbe 596/2014/EU in globe iz 540. člena tega zakona.
(3)Agencija pri določanju ukrepov nadzora in določanju višine glob upošteva vse ustrezne okoliščine kršitve tako, da se z izrečenimi ukrepi zagotovi učinkovita odprava kršitev in preprečijo nadaljnja ravnanja ali opustitve, ki pomenijo kršitev Uredbe 596/2014/EU. Agencija pri tem upošteva zlasti:
1.resnost in trajanje kršitve;
2.stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;
3.finančno stanje osebe, odgovorne za kršitev, kot se ugotovi na primer na podlagi skupnega prometa pravne osebe ali letnih prihodkov fizične osebe;
4.obseg pridobljenega dobička ali preprečene izgube za osebo, odgovorno za kršitev, če ju je mogoče opredeliti;
5.raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z agencijo, pri čemer agencija ne upošteva vprašanja potrebe po vrnitvi pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;
6.prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev, in
7.ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela, da ne bi kršitve ponovila.
- VSRS Sklep V DoR 2/2025Vrhovno sodišče RS · 2026
Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je podtočka (i) točke (a) prvega odstavka 12. člena Uredbe MAR res upoštevna tudi za nelikvidne (ali zelo slabo likvidne) vrednostne papirje, in to ob uporabi povsem enakih kriterijev kot v primeru likvidnih vrednostnih papirjev? - Ali je zahteva ATVP po predložitvi izjave subjekta nadzora o prenehanju kršitev tržne manipulacije v bodoče v skladu z zakonom (ZTFI-1) in Ustavo? - Ali je Upravno sodišče s svojo (ne)opredelitvijo do tožnikovih predlogov za predhodno odločanje kršilo 22. člen v zvezi s prvim odstavkom 23. člena Ustave oziroma ali je pri tem zadostilo zahtevam, ki izhajajo iz prava EU in Ustave oziroma iz njene s pravom EU skladne razlage?
- VSRS Sodba X Ips 71/2021Vrhovno sodišče RS · 2022
Prepoved navajanja novih dejstev iz 479. člena ZTFI-1 se ne nanaša tudi na konkretizacijo in dodatno elaboriranje trditev, postavljenih že v ugovoru.
- UPRS Sodba I U 321/2020-27Upravno sodišče RS · 2021
Nacionalnemu sodišču ni prepovedano ugotavljanje, da subjektivni element indicira obstoj konstitutivnih elementov tržne manipulacije, a obstoj pravega interesa ni predispozicija za ugotovitev, ali je prišlo do tržne manipulacije; ocena, ali je do manipulacije prišlo, moja temeljiti na objektivnih faktorjih, pri čemer pa resnični interes za nakup/prodajo zadevnih vrednostnih papirjev lahko podpre ugotovitev takšnih objektivnih faktorjev. MAR v prvem odstavku 34. člena (prvi pododstavek) jasno vzpostavlja pravilo o objavljanju ukrepov, in to takojšnjem, pri čemer se poleg vrste in narave kršitve objavi tudi identiteto dotične osebe. Takšen mehanizem ne služi le generalnopreventivnemu zastraševanju javnosti in informiranju udeležencev na trgu, temveč ima tudi dodatni namen sankcioniranja kršitelja, pri čemer je takšna objava v načelu obvezna. Le če na podlagi presoje v posameznem primeru organ oceni, da bi bila objava identitete nesorazmerna, lahko pride do odloga objave, anonimizirane objave ali neobjave, pri čemer se sklep objavi anonimno in v skladu z nacionalnim pravom, kadar takšna objava zagotavlja učinkovito varstvo osebnih podatkov. Ni torej na toženki, da primarno pr
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4 · EU 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 3. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep V DoR 2/2025Vrhovno sodišče RS · 10. 3. 2026besedilo 2019–2026
Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je podtočka (i) točke (a) prvega odstavka 12. člena Uredbe MAR res upoštevna tudi za nelikvidne (ali zelo slabo likvidne) vrednostne papirje, in to ob uporabi povsem enakih kriterijev kot v primeru likvidnih vrednostnih papirjev? - Ali je zahteva ATVP po predložitvi izjave subjekta nadzora o prenehanju kršitev tržne manipulacije v bodoče v skladu z zakonom (ZTFI-1) in Ustavo? - Ali je Upravno sodišče s svojo (ne)opredelitvijo do tožnikovih predlogov za predhodno odločanje kršilo 22. člen v zvezi s prvim odstavkom 23. člena Ustave oziroma ali je pri tem zadostilo zahtevam, ki izhajajo iz prava EU in Ustave oziroma iz njene s pravom EU skladne razlage?
- VSRS Sodba X Ips 71/2021Vrhovno sodišče RS · 14. 9. 2022besedilo 2019–2026
Prepoved navajanja novih dejstev iz 479. člena ZTFI-1 se ne nanaša tudi na konkretizacijo in dodatno elaboriranje trditev, postavljenih že v ugovoru.
- UPRS Sodba I U 321/2020-27Upravno sodišče RS · 29. 3. 2021besedilo 2019–2026
Nacionalnemu sodišču ni prepovedano ugotavljanje, da subjektivni element indicira obstoj konstitutivnih elementov tržne manipulacije, a obstoj pravega interesa ni predispozicija za ugotovitev, ali je prišlo do tržne manipulacije; ocena, ali je do manipulacije prišlo, moja temeljiti na objektivnih faktorjih, pri čemer pa resnični interes za nakup/prodajo zadevnih vrednostnih papirjev lahko podpre ugotovitev takšnih objektivnih faktorjev. MAR v prvem odstavku 34. člena (prvi pododstavek) jasno vzpostavlja pravilo o objavljanju ukrepov, in to takojšnjem, pri čemer se poleg vrste in narave kršitve objavi tudi identiteto dotične osebe. Takšen mehanizem ne služi le generalnopreventivnemu zastraševanju javnosti in informiranju udeležencev na trgu, temveč ima tudi dodatni namen sankcioniranja kršitelja, pri čemer je takšna objava v načelu obvezna. Le če na podlagi presoje v posameznem primeru organ oceni, da bi bila objava identitete nesorazmerna, lahko pride do odloga objave, anonimizirane objave ali neobjave, pri čemer se sklep objavi anonimno in v skladu z nacionalnim pravom, kadar takšna objava zagotavlja učinkovito varstvo osebnih podatkov. Ni torej na toženki, da primarno pr