Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna

V Uredbi o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (Uradni list RS, št. 54/10) se v prvem odstavku 1. člena 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. način priprave, izvajanja in spremljanja dokumentov razvojnega načrtovanja,«. V 3. točki se besedilo »in določitev fiskalnega pravila« črta.

Prvi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: 1. »razvojno načrtovanje« je proces priprave, spremljanja in vrednotenja strateških dokumentov; 2. »dokumenti razvojnega načrtovanja« so krovni usmerjevalni dokumenti države; 3. »državna razvojna prioriteta« je prednostno poudarjen ukrep, ki ga vlada določi kot prednostno usmeritev v Državnem programu razvojnih politik; 4. »programska klasifikacija« izdatkov proračuna je razvrstitev proračunskih izdatkov po politikah, programih in podprogramih; 5. »politika« je zaokrožena celota programov, ki imajo skupen splošni cilj. Če je večina ukrepov ali/in projektov v posamezni politiki usmerjena razvojno in izpolnjuje cilje Strategije razvoja Slovenije, je politika razvojna politika; 6. »drugi dokumenti razvojnega načrtovanja« so resolucije, sektorske strategije, programski dokumenti in drugi usmerjevalni dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe; 7. »program« je zaokrožena celota podprogramov, ki sledijo skupnemu specifičnemu cilju; 8. »podprogram« je povezana celota vsebinsko komplementarnih dejavnosti oziroma projektov ali/in ukrepov z ovrednotenimi finančnimi sredstvi za doseganje skupnih pričakovanih rezultatov, ki prispevajo k skupnim specifičnim in splošnim ciljem; 9. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota dejavnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca. Projekt je sklop dejavnosti z določenim namenom, v okviru katerega se porabljajo različna sredstva (finančni, materialni, človeški, časovni in drugi viri) za dosego določenih ciljev ali koristi; 10. »skupina projektov« je sestavljena iz več istovrstnih projektov, v katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in se izvajajo v določenem časovnem obdobju; 11. »velik projekt« je projekt, ki ga sestavlja več del ali storitev, katerih namen je samostojno izvajanje nedeljive naloge natančno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katerega ocenjena vrednost presega 25 milijonov eurov; 12. »ukrep« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih dejanj, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike), ki ga je mogoče ovrednotiti, časovno razmejiti in povezati s ciljno skupino. Dejanja, zajeta v ukrepu, tvorijo določeno programsko zaključeno celoto, kot so priprava sistemske zakonodaje, izvedbenih predpisov in podobno, priprava in izvedba projektov, izvajanje (zagotavljanje izvajanja) zakonskih nalog ali redno delovanje organov in s tem povezani stroški; 13. »kazalniki« so merila, na podlagi katerih merimo uspešnost in učinkovitost politik; a) »kazalniki vhodov (input)« so fizične in finančne vrednosti vložkov za izvedbo določenega ukrepa/projekta; b) »posledice (consequence)« so izidi uporabljenih fizičnih in finančnih vložkov in z njimi povezane ugotovitve dejanj. Merimo jih na različnih ravneh (kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne) in področjih (gospodarstvo, sociala, finance, okolje, administracija), in sicer: – »neposredni učinek (output)« je takojšnja (kratkoročna) posledica ukrepa/projekta države. Izražen je v fizičnih ali denarnih enotah, potrebnih za izpeljavo posameznega ukrepa/projekta in se povezuje z merjenjem dejavnosti; – »rezultat (result)« je neposreden in je takojšnja posledica generacije neposrednih učinkov, ki vodijo k uresničitvi določenega cilja (srednjeročna posledica državnih ukrepov/projektov). Rezultat je lahko izražen v fizičnih ali denarnih enotah; – »učinek (outcome)« je dolgoročna posledica konkretnih državnih ukrepov/projektov, izraženih kot širše socialno-ekonomske posledice na ravni programa ali politike. Na dosežene učinke lahko vplivajo tudi drugi dejavniki in ne le dejanski program, učinki pa se povezujejo s specifičnim ali splošnim ciljem; – »vpliv (impact)« je dolgoročna posledica na ravni celotne politike, trga ali družbe in se povezuje s splošnimi cilji; 14. »scenarij« je ocena učinkov, ki temelji na določenih predpostavkah in vhodnih spremenljivkah (npr. inflacija, obrestne mere) ter kvantitativno in kvalitativno opredeljuje in pojasnjuje mogoča prihodnja stanja, spremembe in njihove posledice.«.

Prvi in drugi odstavek 6. člena se spremenita tako, da se glasita: »(1) Strategija razvoja Slovenije je krovni dolgoročni strateški dokument razvojnega načrtovanja. Opredeljuje vizijo, strateške usmeritve, razvojne cilje in prednostna področja delovanja razvojnih politik, določenih na podlagi nacionalnih trendov in izzivov.

(2)Strategija razvoja Slovenije vsebuje razvojne scenarije in kazalnike, ki merijo uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev. Razvojni scenarij in kazalniki se spremenijo, če pride do pomembnejših sprememb Strategije razvoja Slovenije ali če so ugotovljena bistvena odstopanja od načrtovanih ciljev.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Podlaga za dolgoročno načrtovanje, ki presega obdobje Strategije razvoja Slovenije, so dolgoročne projekcije, ki se ažurirajo vsakih pet let. Če pride do večjih odstopanj od njihovega uresničevanja, se lahko ažurirajo tudi prej.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

7. in 8. člen se črtata.

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Drugi dokumenti razvojnega načrtovanja so dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe v skladu s predpisi in s sprejetim programom dela na področjih posameznih politik, in so v skladu s Strategijo razvoja Slovenije.

(2)Dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe na področju skladnega regionalnega razvoja, morajo spoštovati načelo usklajenosti regionalnih razvojnih prioritet in ciljev z nacionalnimi razvojnimi prioritetami in cilji ter načelo izogibanja podvajanju vsebin dokumentov razvojnega načrtovanja.

(3)Dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe ali sodelujejo pri njihovi pripravi v skladu s pravnim redom Evropske unije ali v skladu s pravili mednarodnih organizacij, se pripravljajo po postopkih, z vsebino in roki veljavnosti, kot jih določa pravni red Evropske unije ali pravila mednarodnih organizacij. Pri tem se spoštujeta načelo usklajenosti mednarodnih obveznosti z nacionalnimi razvojnimi prioritetami in cilji in načelo izogibanja podvajanju vsebin dokumentov razvojnega načrtovanja.«.

Naslov 10. člena se spremeni tako, da se glasi: »(vsebine dokumentov razvojnega načrtovanja)«. V prvem odstavku se v napovednem stavku besedilo »Obvezne sestavine« nadomesti z besedilom »Obvezne vsebine«. V prvi alineji se za besedo »utemeljitev« doda beseda »priprave«. Tretja alineja se spremeni tako, da se glasi: »– dejavnosti, povezane s cilji, ter prikaz njihove usklajenosti s strateškimi razvojnimi cilji in prednostnimi področji;«. Peta alineja se spremeni tako, da se glasi: »– kazalniki, primerni za spremljanje uresničevanja ter merjenje doseganja ciljev in razvojnih učinkov;«. V deveti alineji se beseda »nadzora« nadomesti z besedo »spremljanja«. V tretjem odstavku se besedilo »finančnih in fizičnih« črta.

Prvi in drugi odstavek 11. člena se spremenita tako, da se glasita: »(1) Strategijo razvoja Slovenije pripravijo služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, Ministrstvo za finance in Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR).

(2)Državni program razvojnih politik pripravita in uskladita služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, in Ministrstvo za finance v sodelovanju z ministrstvi in vladnimi službami.«.

15. člen se črta.

18. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Postopek usklajevanja Državnega programa razvojnih politik vodi minister, pristojen za razvoj.

(2)Prioritete se v Državnem programu razvojnih politik izkazujejo z natančno določenimi ukrepi, cilji in viri ter določenim časovnim obdobjem.«.

Za prvim odstavkom 19. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Pri izvajanju posamezne razvojne politike sodelujejo ministrstva ali vladne službe, katerih delovna področja so vsebinsko povezana.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Predlagatelj finančnih načrtov mora poročati službi Vlade Republike Slovenije, pristojni za razvoj, in Ministrstvu za finance o izvajanju in uresničevanju Državnega programa razvojnih politik enkrat letno, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Predlagatelj finančnega načrta je praviloma nosilec dokumenta razvojnega načrtovanja, razen če vlada določi drugega nosilca.

(2)Ministrstvo za finance do 31. marca tekočega leta pripravi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih za preteklo leto in z njim seznani vlado. V poročilu so izkazani podatki o doseganju vhodnih kazalnikov in neposrednih učinkov za izvedbo določene dejavnosti na ravni podprogramov.

(3)Poroča se v skladu s cilji in kazalniki, določenimi v dokumentu razvojnega načrtovanja.

(4)Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, poročila iz prvega odstavka tega člena vključi v predlog Državnega programa razvojnih politik za naslednje obdobje.«.

Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Podlaga za spremljanje uresničevanja razvojnih politik, ciljev in dokumentov je nabor programskih in kontekstnih kazalnikov razvojnih politik, ki jih za politike in dokumente iz prejšnjega člena pripravi služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, ob sodelovanju predlagateljev finančnih načrtov ter upoštevanju predhodno opravljenih evalvacij in vrednotenj. Izbira nabora kazalnikov upošteva načela preglednosti, objektivnosti, mednarodne primerljivosti in podatkovne dostopnosti.

(2)Poročila iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena so dostopna javnosti. Dostopnost poročil in podatkov se zagotavlja z objavo na spletnih straneh službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za razvoj, ali s povezavami do ministrstev in vladnih služb.«.

23. in 24. člen se črtata.

Besedilo 25. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Dokumenti razvojnega načrtovanja se dopolnijo, spremenijo ali nadomestijo z novimi, če pride do bistveno spremenjenih okoliščin ali če obstoječi ukrepi ne dajejo predvidenih rezultatov ali če pride do bistvenih sprememb v izhodiščih, na katerih temeljijo dokumenti.

(2)Spremembo dokumentov razvojnega načrtovanja predlaga minister, pristojen za razvoj. Pobudo za začetek postopka lahko predlaga tudi ministrstvo ali vladna služba, če se vsebina nanaša tudi na zadeve iz njegove ali njene delovne pristojnosti.«.

Besedilo 26. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Proračunski memorandum je akt vlade, v katerem se poleg sestavin iz 14. člena ZJF ob upoštevanju ekonomskih razmer in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja določijo: – predpostavke gospodarskega razvoja za tekoče leto in prihodnji dve leti ter ciljni razvojni scenarij za nadaljnji dve leti, ki so določeni na podlagi ocen in napovedi gospodarskih gibanj, ki jih pripravlja UMAR; – osnovne usmeritve ekonomske in javnofinančne politike, ki izhaja iz srednjeročne fiskalne strategije; – ocena prejemkov in izdatkov državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, ZPIZ, ZZZS (po ekonomski klasifikaciji) za tekoče leto in naslednji dve leti; – pregled prevzetih obveznosti za državni proračun, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih; – razrez (oceno) proračunskih izdatkov za državni proračun po programski klasifikaciji do ravni politik, programov in podprogramov za tekoče leto in naslednja tri leta.

(2)Na predlog ministra, pristojnega za finance, vlada na prvi proračunski seji obravnava osnutek proračunskega memoranduma in sprejme usmeritve za dopolnitev osnutka proračunskega memoranduma.«.

27. člen se črta.

Drugi odstavek 28. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Vlada se najpozneje na prvi proračunski seji seznani tudi s poročilom iz 20. člena te uredbe.«. Tretji odstavek se črta. Dosedanji četrti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(3) Vlada na prvi proračunski seji uskladi in določi razrez proračunskih odhodkov po programski in ekonomski klasifikaciji do ravni politik za prihodnji dve leti ter indikativno za nadaljnji dve leti.«.

Besedilo 29. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Po končani prvi proračunski seji vlade se na podlagi sklepa vlade prične dokončno usklajevanje proračunskih izdatkov. Glede na določeno zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov ter glede na razrez proračunskih odhodkov na ravni politike in izražene predloge predlagateljev finančnih načrtov Ministrstvo za finance predlaga usklajen razrez proračunskih izdatkov za tekoče in naslednje leto po: – programih, podprogramih in – predlagateljih finančnih načrtov.

(2)Usklajevanja s posameznimi predlagatelji finančnih načrtov izvajata minister, pristojen za finance, in minister, pristojen za razvoj. Usklajevanja se končajo najpozneje pet dni pred drugo proračunsko sejo vlade.«.

Tretji odstavek 34. člena se črta.

Drugi odstavek 35. člena se črta, dosedanji tretji odstavek pa postane drugi odstavek.

Za 37. členom se dodajo naslov novega podpoglavja »2.1. Postopek priprave osnutka proračunskega načrta sektorja država« ter nova 37.a in 37.b člen, ki se glasita:

(1)Osnutek proračunskega načrta sektorja država je akt, ki ga Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: EK) pošlje Ministrstvo za finance za naslednje leto in leto, ki mu sledi, do 15. oktobra tekočega leta in ki ob upoštevanju jesenske makroekonomske napovedi vsebuje: – ključne predpostavke o gospodarskih razmerah v mednarodnem okolju: – ključne makroekonomske kazalnike (bruto domači proizvod, gospodarska rast, zaposlenost, inflacija in cenovna gibanja); – primerjave jesenskih napovedi makroekonomskih napovedi UMAR in zadnje napovedi EK; – ključne predpostavke o gibanju na trgu dela (zaposlenost, stopnja brezposelnosti, produktivnost dela, sredstva za zaposlene); – napovedi prihodkov in izdatkov sektorja država po ključnih komponentah; – razliko med pomladansko in jesensko oceno prihodkov in izdatkov sektorja država z obrazložitvami; – ciljni saldo sektorja država in oceno strukturnega salda sektorja država; – analizo občutljivosti na BDP in obrestne mere; – napoved ob predpostavki nespremenjene politike; – pravilo dolga in obseg dolga sektorja država; – obseg poroštev sektorja država; – merilo rasti izdatkov sektorja država, ki določa najvišjo dovoljeno realno ali nominalno raven izdatkov; – primerjavo proračunskih napovedi sektorja država z napovedmi iz Programa stabilnosti in osnutka proračunskega načrtovanja sektorja država; – primerjavo proračunskih napovedi sektorja država z zadnjo razpoložljivo proračunsko napovedjo EK.

(2)Za pripravo osnutka proračunskega načrta je odgovoren minister, pristojen za finance.

Naknadno oceno makroekonomskih napovedi ter napovedi prihodkov in izdatkov sektorja država vsaki dve leti za pretekla štiri leta pripravi Fiskalni svet. Če Fiskalni svet pri makroekonomskih napovedih ter napovedih prihodkov in izdatkov sektorja država ugotovi znatna odstopanja, ki vplivajo na makroekonomske ali proračunske napovedi v štirih zaporednih letih, mora vlada na tej podlagi pripraviti popravljalne ukrepe.«.

V prvem odstavku 39. člena se besedilo »skladno z matrikami logičnega okvirja« črta. V drugem odstavku se v napovednem stavku za besedilom »obvezne sestavine« črtata vejica in besedilo »izhajajoče iz matrik logičnega okvirja«. V tretjem odstavku se za besedilom »finančnega načrta« črtata vejica in besedilo »temelječega na matrikah logičnega okvirja«.

V prvem odstavku 42. člena se 3. točka črta. Dosedanji 4. in 5. točka postaneta 3. in 4. točka. V drugem odstavku se v 2. točki besedilo »Programa državnih prioritet in investicij« nadomesti z besedilom »Državnega programa razvojnih politik«.

Fiskalni svet naknadno oceno jesenske makroekonomske napovedi in napovedi iz osnutka proračunskega načrta sektorja država iz 37.b člena te uredbe prvič pripravi v letu 2020.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00712-10/2018 Ljubljana, dne 24. maja 2018 EVA 2018-1611-0034 dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik