Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna

(1)Ta uredba ureja: 1. način priprave, izvajanja in spremljanja dokumentov razvojnega načrtovanja, 2. izvajanje srednjeročne fiskalne strategije Republike Slovenije; 3. pripravo proračunskega memoranduma, 4. postopke in dokumente za pripravo državnega proračuna, njegovih sprememb in rebalansa ter drugih, s temi akti povezanih dokumentov, 5. pripravo Osnutka proračunskega načrta sektorja država skladno z dokumenti evropskega semestra.

(2)Ta uredba se uporablja tudi za pripravo stališč vlade do dokumentov razvojnega načrtovanja na ravni Evropske unije in mednarodnih organizacij ter drugih obveznosti na mednarodni ravni.

(3)Ta uredba se uporablja tudi za pripravo predlogov finančnih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).

(4)S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L št. 306 z dne 23. 11. 2011, str. 41), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2024/1265 z dne 29. aprila 2024 o spremembi Direktive 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L št. 2024/1265 z dne 30. 4. 2024).

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: 1. »razvojno načrtovanje« je proces priprave, spremljanja in vrednotenja strateških dokumentov; 2. »dokumenti razvojnega načrtovanja« so krovni usmerjevalni dokumenti države; 3. »prednostna usmeritev« je razvojna prioriteta, ki jo določajo dokumenti razvojnega načrtovanja države; 4. »programska klasifikacija« izdatkov proračuna je razvrstitev proračunskih izdatkov po politikah, programih in podprogramih; 5. »politika« je zaokrožena celota programov, ki imajo skupen splošni cilj. Če je večina ukrepov ali/in projektov v posamezni politiki usmerjena razvojno in izpolnjuje cilje Strategije razvoja Slovenije, je politika razvojna politika; 6. »drugi dokumenti razvojnega načrtovanja« so resolucije, sektorske strategije, programski dokumenti in drugi usmerjevalni dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe; 7. »program« je zaokrožena celota podprogramov, ki sledijo skupnemu specifičnemu cilju; 8. »podprogram« je povezana celota vsebinsko komplementarnih dejavnosti oziroma projektov ali/in ukrepov z ovrednotenimi finančnimi sredstvi za doseganje skupnih pričakovanih rezultatov, ki prispevajo k skupnim specifičnim in splošnim ciljem; 9. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota dejavnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca. Projekt je sklop dejavnosti z določenim namenom, v okviru katerega se porabljajo različna sredstva (finančni, materialni, človeški, časovni in drugi viri) za dosego določenih ciljev ali koristi; 10. »skupina projektov« je sestavljena iz več istovrstnih projektov, v katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in se izvajajo v določenem časovnem obdobju; 11. »ukrep« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih dejanj, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike), ki ga je mogoče ovrednotiti, časovno razmejiti in povezati s ciljno skupino. Dejanja, zajeta v ukrepu, tvorijo določeno programsko zaključeno celoto, kot so priprava sistemske zakonodaje, izvedbenih predpisov in podobno, priprava in izvedba projektov, izvajanje (zagotavljanje izvajanja) zakonskih nalog ali redno delovanje organov in s tem povezani stroški; 12. »kazalniki« so merila, na podlagi katerih merimo uspešnost in učinkovitost politik; a) »kazalniki vhodov (input)« so fizične in finančne vrednosti vložkov za izvedbo določenega ukrepa/projekta; b) »posledice (consequence)« so izidi uporabljenih fizičnih in finančnih vložkov in z njimi povezane ugotovitve dejanj. Merimo jih na različnih ravneh (kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne) in področjih (gospodarstvo, sociala, finance, okolje, administracija), in sicer: - »neposredni učinek (output)« je takojšnja (kratkoročna) posledica ukrepa/projekta države. Izražen je v fizičnih ali denarnih enotah, potrebnih za izpeljavo posameznega ukrepa/ projekta in se povezuje z merjenjem dejavnosti; - »rezultat (result)« je neposreden in je takojšnja posledica generacije neposrednih učinkov, ki vodijo k uresničitvi določenega cilja (srednjeročna posledica državnih ukrepov/projektov). Rezultat je lahko izražen v fizičnih ali denarnih enotah; - »učinek (outcome)« je dolgoročna posledica konkretnih državnih ukrepov/projektov, izraženih kot širše socialno-ekonomske posledice na ravni programa ali politike. Na dosežene učinke lahko vplivajo tudi drugi dejavniki in ne le dejanski program, učinki pa se povezujejo s specifičnim ali splošnim ciljem; - »vpliv (impact)« je dolgoročna posledica na ravni celotne politike, trga ali družbe in se povezuje s splošnimi cilji; 13. »scenarij« je ocena učinkov, ki temelji na določenih predpostavkah in vhodnih spremenljivkah (npr. inflacija, obrestne mere) ter kvantitativno in kvalitativno opredeljuje in pojasnjuje mogoča prihodnja stanja, spremembe in njihove posledice.

Pri pripravi in izvajanju razvojnih politik vlade so njihovi pripravljavci in izvajalci dolžni spoštovati: - načelo upoštevanja prednostnih usmeritev; - načelo upoštevanja ekonomskih, socialnih, okoljskih in prostorskih možnosti in omejitev; - načelo zveznosti; - načelo sodelovanja z zainteresiranimi javnostmi in udeleženci.

Aktivnosti, povezane z razvojnimi politikami vlade, obsegajo: - razvojno načrtovanje; - medsebojno usklajevanje in skupno delovanje razvojnih politik; - izvajanje sprejetih razvojnih politik; - spremljanje in vrednotenje razvojnih politik kot podlage za odločitve o spremembah izvajanja razvojnih politik vlade ter poročanje o ugotovitvah; - spreminjanje razvojnih politik ob bistvenih spremembah okoliščin ali če obstoječi ukrepi ne dajejo predvidenih rezultatov; - oblikovanje podpore in evidenc za spremljanje izvajanja in merjenje učinkovitosti razvojnih politik.

Razvojne politike vlade obsegajo: - nabor razvojnih programov, ki horizontalno povezujejo dejavnosti za doseganje razvojnih ciljev; - mednarodno sprejete obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in vplivajo na doseganje njenih razvojnih ciljev.

(1)Strategija razvoja Slovenije je krovni dolgoročni strateški dokument razvojnega načrtovanja. Opredeljuje vizijo, strateške usmeritve, razvojne cilje in prednostna področja delovanja razvojnih politik, določenih na podlagi nacionalnih trendov in izzivov.

(2)Strategija razvoja Slovenije vsebuje razvojne scenarije in kazalnike, ki merijo uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev. Razvojni scenarij in kazalniki se spremenijo, če pride do pomembnejših sprememb Strategije razvoja Slovenije ali če so ugotovljena bistvena odstopanja od načrtovanih ciljev.

(3)Podlaga za dolgoročno načrtovanje, ki presega obdobje Strategije razvoja Slovenije, so dolgoročne projekcije, ki se ažurirajo vsakih pet let. Če pride do večjih odstopanj od njihovega uresničevanja, se lahko ažurirajo tudi prej.

(4)Pri izdelavi Strategije razvoja Slovenije se smiselno uporabljajo usmeritve, cilji in naloge, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih obveznosti in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja.

(1)Drugi dokumenti razvojnega načrtovanja so dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe v skladu s predpisi in s sprejetim programom dela na področjih posameznih politik, in so v skladu s Strategijo razvoja Slovenije.

(2)Dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe na področju skladnega regionalnega razvoja, morajo spoštovati načelo usklajenosti regionalnih prednostnih usmeritev in ciljev z nacionalnimi prednostnimi usmeritvami in cilji ter načelo izogibanja podvajanju vsebin dokumentov razvojnega načrtovanja.

(3)Dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe ali sodelujejo pri njihovi pripravi v skladu s pravnim redom Evropske unije ali v skladu s pravili mednarodnih organizacij, se pripravljajo po postopkih, z vsebino in roki veljavnosti, kot jih določa pravni red Evropske unije ali pravila mednarodnih organizacij. Pri tem se spoštujeta načelo usklajenosti mednarodnih obveznosti z nacionalnimi prednostnimi usmeritvami in cilji in načelo izogibanja podvajanju vsebin dokumentov razvojnega načrtovanja.

(1)Obvezne vsebine dokumentov razvojnega načrtovanja so: - utemeljitev priprave predlaganega dokumenta z ustrezno analizo; - določitev medsebojnih razmerij med dokumenti (koherentnost in konsistentnost); - dejavnosti, povezane s cilji, ter prikaz njihove usklajenosti s strateškimi razvojnimi cilji in prednostnimi področji; - pričakovani razvojni učinki; - kazalniki, primerni za spremljanje uresničevanja ter merjenje doseganja ciljev in razvojnih učinkov; - načrt financiranja s prikazom skupnih stroškov in virov financiranja (nacionalnih in mednarodnih, javnih in zasebnih); - opredeljene potrebe po prostoru, če so te potrebne; - celovita presoja vplivov na okolje in prostor, če je ta potrebna; - institucionalni okvir in organizacija izvajanja, vrednotenja in spremljanja; - prikaz aktivnosti za uveljavitev načela partnerstva s socialnimi in regionalnimi partnerji, s civilno družbo in vključevanje strokovne javnosti v postopkih priprave in izvajanja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko za izvedbene in druge dokumente razvojnega načrtovanja ter druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na doseganje razvojnih ciljev, vlada, resorno ministrstvo ali vladna služba določijo še druge obvezne sestavine.

(3)Kot vir pri oblikovanju kazalnikov se uporabljajo statistični podatki ter drugi registrski in anketni viri domačih in mednarodnih institucij. Kot dopolnitev se lahko uporabljajo tudi drugi uradni viri, izjemoma pa tudi rezultati drugih metodološko ustreznih raziskav.

(1)Strategijo razvoja Slovenije pripravijo ministrstvo, pristojno za razvojno načrtovanje, Ministrstvo za finance in Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR).

(2)Druge dokumente razvojnega načrtovanja pripravijo ministrstva in vladne službe glede na delovno področje in jih uskladijo z ministrstvom, pristojnim za razvojno načrtovanje.

Nevladne organizacije, strokovna združenja, sveti in druga delovna telesa, ki jih kot posvetovalno telo imenuje vlada ali ministri, sodelujejo v postopku priprave in spremljanja dokumentov razvojne politike in lahko vložijo pobudo za pripravo ali spremembo dokumenta razvojnega načrtovanja na način in po postopku, ki ga določa Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12, 10/14, 164/20, 35/21, 51/21 in 114/21).

(1)Razvojne politike vlade, ki jih v skladu s 5. členom te uredbe zajemajo in vsebinsko opredeljujejo dokumenti razvojnega načrtovanja in druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na razvoj, morajo biti medsebojno usklajene ter morajo temeljiti na makroekonomskih ocenah in napovedih. Pri tem morajo smiselno upoštevati rezultate opravljenih vrednotenj in evalvacij.

(2)Politike vlade in državni proračun morajo biti medsebojno usklajeni tako, kot določajo 17., 18. in 19. člen te uredbe.

(1)Podlaga za načrtovanje razvojnih politik so analize in napovedi gospodarskih gibanj ter dolgoročne projekcije, ki jih pripravljajo UMAR in druge neodvisne institucije.

(2)Pri načrtovanju razvojnih politik se upoštevajo mnenja in ocene, ki jih pripravi fiskalni svet.

(1)Za medsebojno usklajenost dokumentov razvojnega načrtovanja je odgovoren minister, pristojen za razvojno načrtovanje.

(2)Minister, pristojen za razvojno načrtovanje, je odgovoren za skladnost med dokumenti razvojnega načrtovanja države in razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij.

(3)Predstojniki ministrstev in vladnih služb so odgovorni za usklajenost drugih dokumentov razvojnega načrtovanja, ki jih spremljajo v okviru svojih pristojnosti, s Strategijo razvoja Slovenije in srednjeročnim načrtom iz 5. člena Zakona o fiskalnem pravilu (Uradni list RS, št. 24/25; v nadaljnjem besedilu: ZFisP-1).

(4)Minister, pristojen za lokalno samoupravo, in minister, pristojen za regionalni razvoj, sta odgovorna za usklajenost med regionalnimi dokumenti razvojnega načrtovanja in dokumenti razvojnega načrtovanja države.

Ukrepi in projekti, ki so predvideni v dokumentih razvojnega načrtovanja, morajo biti v delu, v katerem se bodo financirali oziroma sofinancirali z javnimi sredstvi, usklajeni z javnofinančnimi možnostmi in bodo obravnavani pri pripravi proračuna.

(1)Za izvajanje sprejetih razvojnih politik vlade so pristojna ministrstva in vladne službe v skladu s svojimi delovnimi področji. Pri izvajanju ravnajo po načelih dobrega gospodarjenja in učinkovitega upravljanja za dosego splošnih ciljev politike.

(2)Pri izvajanju posamezne razvojne politike sodelujejo ministrstva ali vladne službe, katerih delovna področja so vsebinsko povezana.

(3)(črtan)

UMAR spremlja uresničevanje usmeritev, ciljev in prioritet razvoja, določenih s Strategijo razvoja Slovenije, na podlagi posebnega sistema kazalnikov razvoja, strukturnih kazalnikov Evropske unije ter drugih kvalitativnih in kvantitativnih meril. Na podlagi ugotovitev letno pripravi Poročilo o razvoju in z njim najkasneje do 15. aprila seznani vlado.

(1)Predlagatelj finančnih načrtov mora poročati ministrstvu, pristojnemu za razvojno načrtovanje, in Ministrstvu za finance o izvajanju prednostnih usmeritev do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Predlagatelj finančnega načrta je praviloma nosilec dokumenta razvojnega načrtovanja, razen če vlada določi drugega nosilca.

(2)Ministrstvo za finance do 31. marca tekočega leta pripravi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih za preteklo leto. V poročilu so izkazani podatki o doseganju vhodnih kazalnikov in neposrednih učinkov za izvedbo določene dejavnosti na ravni podprogramov. Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih, se pripravi skladno z Metodologijo za pripravo poročil o doseženih ciljih in rezultatih iz četrtega odstavka 62. člena ZJF in je del Zaključnega računa proračuna Republike Slovenije.

(1)Dokumenti razvojnega načrtovanja se dopolnijo, spremenijo ali nadomestijo z novimi, če pride do bistveno spremenjenih okoliščin ali če obstoječi ukrepi ne dajejo predvidenih rezultatov ali če pride do bistvenih sprememb v izhodiščih, na katerih temeljijo dokumenti.

(2)Spremembo dokumentov razvojnega načrtovanja predlaga minister, pristojen za razvoj. Pobudo za začetek postopka lahko predlaga tudi ministrstvo ali vladna služba, če se vsebina nanaša tudi na zadeve iz njegove ali njene delovne pristojnosti.

(1)Srednjeročna fiskalna strategija Republike Slovenije se izkazuje v srednjeročnem načrtu iz 5. člena ZFisP-1.

(2)Za namen izvajanja srednjeročne fiskalne strategije Republike Slovenije se v srednjeročnem načrtu, poleg obveznih sestavin, predpisanih z Uredbo (EU) 2024/1263, izkazujejo tudi naslednji elementi: – napovedi prihodkov in izdatkov sektorja država na podlagi nespremenjenih politik; – napovedi prihodkov in izdatkov sektorja država ob upoštevanju predvidenih ukrepov za doseganje javnofinančnih ciljev; – opis predvidenih ukrepov za doseganje javnofinančnih ciljev, vključno z oceno, kako bodo načrtovane politike verjetno vplivale na srednjeročno in dolgoročno vzdržnost javnih financ ter trajnostno in vključujočo rast. Kolikor je mogoče, se pri oceni upoštevajo makrofiskalna tveganja, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb, ter njihovi okoljski in distribucijski vplivi, pri čemer se opiše tudi metodologijo, na podlagi katere je ta ocena pripravljena; – ocene o skupnemu učinku ostalih enot sektorja država, ki niso blagajne javnega financiranja, na salde in dolgove v sektorju država v tekočem in prihodnjih štirih letih.

(1)Proračunski memorandum je akt vlade, v katerem se poleg sestavin iz 14. člena ZJF ob upoštevanju ekonomskih razmer in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja določijo: - predpostavke gospodarskega razvoja za tekoče leto in prihodnji dve leti ter ciljni razvojni scenarij za nadaljnji dve leti, ki so določeni na podlagi ocen in napovedi gospodarskih gibanj, ki jih pripravlja UMAR; - osnovne usmeritve ekonomske in javnofinančne politike, ki izhaja iz srednjeročne fiskalne strategije; - ocena prejemkov in izdatkov državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, ZPIZ, ZZZS (po ekonomski klasifikaciji) za tekoče leto in naslednji dve leti; - pregled prevzetih obveznosti za državni proračun, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih; - oceno proračunskih izdatkov za državni proračun po programski klasifikaciji za tekoče leto in naslednja tri leta.

(2)Na predlog ministra, pristojnega za finance, vlada na prvi proračunski seji obravnava osnutek proračunskega memoranduma.

(1)Do 15. maja tekočega leta se skliče prva proračunska seja vlade na predlog ministra, pristojnega za finance, na kateri predstavi osnutek proračunskega memoranduma.

(2)Vlada se najpozneje na prvi proračunski seji seznani tudi s spremenjenim Osnutkom proračunskega načrta sektorja država iz sedmega odstavka 9.s člena ZJF.

(3)Vlada na prvi proračunski seji uskladi in določi razrez proračunskih odhodkov po programski in ekonomski klasifikaciji za prihodnji dve leti ter indikativno za nadaljnji dve leti.

(1)Po končani prvi proračunski seji vlade se na podlagi sklepa vlade prične dokončno usklajevanje proračunskih izdatkov. Usklajevanja s posameznimi predlagatelji finančnih načrtov izvaja minister, pristojen za finance. Usklajevanja se končajo najpozneje pet dni pred drugo proračunsko sejo vlade.

(2)Ob upoštevanju omejitve rasti očiščenih izdatkov sektorja država, ki je za štiri leta določena v srednjeročnem načrtu iz 5. člena ZFisP-1, razreza proračunskih odhodkov in predlogov predlagateljev finančnih načrtov Ministrstvo za finance pripravi predlog razreza proračunskih izdatkov za tekoče in naslednje leto po: – programski klasifikaciji in – predlagateljih finančnih načrtov.

Druga proračunska seja vlade se skliče do konca junija tekočega leta. Vlada na njej na predlog Ministrstva za finance določi za dvoletno obdobje: 1. razrez po programski klasifikaciji in 2. razrez po predlagateljih finančnih načrtov.

(1)Skladno s sklepi prve in druge proračunske seje izda minister, pristojen za finance, navodilo za pripravo predloga finančnih načrtov uporabnikov proračuna. Navodilo vsebuje: 1. sklepe prve in druge proračunske seje vlade; 2. temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga državnega proračuna; 3. s strani vlade določen razrez pravic porabe po programski klasifikaciji in po predlagateljih finančnih načrtov; 4. navodila in roke za pripravo: - predlogov finančnih načrtov, opredeljenih na letni ravni; - ukrepov/projektov Načrta razvojnih programov; - obrazložitev finančnih načrtov; - predloga programa prodaje državnega stvarnega premoženja; - predloga kadrovskega načrta; - predloga načrta nabav in gradenj; - druga tehnična in vsebinska navodila za pripravo predloga proračuna.

(2)Ministrstvo za finance pošlje navodilo za pripravo predloga proračuna predlagateljem finančnih načrtov v roku petih dni po zaključku druge proračunske seje.

Predlog finančnega načrta predložijo predlagatelji finančnih načrtov Ministrstvu za finance do 15. avgusta tekočega leta, če vlada ne določi drugega roka.

(1)Predlagatelji finančnih načrtov se morajo pri pripravi svojih finančnih načrtov uskladiti z ZZZS, ZPIZ, javnimi skladi, javnimi zavodi in agencijami, katerih ustanovitelj je država, in drugimi subjekti, ki se financirajo iz državnega proračuna.

(2)Subjekti iz prvega odstavka tega člena morajo upoštevaje izhodišča proračunskega memoranduma pripraviti predloge finančnih načrtov za proračunsko leto, za katero se pripravlja predlog proračuna.

(3)ZZZS posreduje predlog svojega finančnega načrta ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ZPIZ pa ministrstvu, pristojnemu za delo, družino in socialne zadeve, do 30. avgusta tekočega leta, ta pa jih do 20. septembra tekočega leta pošljeta Ministrstvu za finance, ki ju skupaj s predlogom proračuna predloži vladi.

(4)Javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je država, pošljejo predlog svojega finančnega načrta pristojnemu ministrstvu do 30. avgusta tekočega leta, ta pa Ministrstvu za finance do 10. septembra tekočega leta, ki jih skupaj s predlogom proračuna predloži vladi.

(1)Do 20. septembra minister, pristojen za finance, predloži vladi v sprejem: 1. proračunski memorandum in 2. predlog proračuna.

(2)Vlada predloži proračunski memorandum in predlog proračuna Državnemu zboru do 1. oktobra tekočega leta.

(3)(črtan)

(1)Po sprejemu proračuna v Državnem zboru in njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije morajo predlagatelji finančnih načrtov v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZJF pripraviti in dopolniti obrazložitve svojih finančnih načrtov in jih uskladiti s sprejetim proračunom. Obrazložitve morajo pripraviti in jih posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance, v 40 dneh po uveljavitvi proračuna.

(2)Ministrstvo za finance pripravi redakcijo obrazložitev finančnih načrtov in jih objavi najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi proračuna.

(1)Vlada določi predlog sprememb proračuna v primeru, kadar se bistveno spremenijo predpostavke gospodarskega razvoja, usmeritve ekonomske in javno finančne politike, in v primeru, da ocena izvršitve tekočega proračuna pomembno odstopa od sprejetega proračuna.

(2)Ministrstvo za finance pripravi na podlagi spremenjenih predpostavk novo oceno prejemkov in izdatkov državnega proračuna za tekoče in naslednje leto. Z upoštevanjem fiskalnega pravila za tekoče in naslednje leto ter določenih prednostnih usmeritev pripravi Ministrstvo za finance nov predlog strukture proračunskih izdatkov.

(3)Nove ocene prejemkov in izdatkov morajo biti upoštevane v osnutku proračunskega memoranduma.

(1)V postopku priprave predloga sprememb proračuna se smiselno uporabijo določbe te uredbe, ki urejajo pripravo predloga proračuna.

(2)Postopek priprave predloga sprememb proračuna poteka časovno hkrati s pripravo predloga proračuna.

(1)Osnutek proračunskega načrta sektorja država je akt, ki ga Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: EK) pošlje Ministrstvo za finance za naslednje leto do 15. oktobra tekočega leta in ki se ob upoštevanju jesenske makroekonomske napovedi pripravi v skladu z uredbo EU, ki določa spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v evrskem območju, izkazuje pa tudi: – ocene o skupnemu učinku ostalih enot sektorja država, ki niso blagajne javnega financiranja, na salde in dolgove v sektorju država v tekočem in prihodnjem letu; – primerjavo fiskalnih napovedi za sektor država z zadnjo razpoložljivo napovedjo EK.

(2)Za pripravo osnutka proračunskega načrta je odgovoren minister, pristojen za finance.

(1)Postopek priprave predloga rebalansa državnega proračuna se začne s pripravo izhodišč za pripravo predloga rebalansa proračuna, ki jih sprejme vlada.

(2)Predlog rebalansa pripravi Ministrstvo za finance, v sodelovanju s predlagatelji finančnih načrtov.

(3)Predlog rebalansa proračuna se ne pripravi, če izvajanje ukrepov iz 40. člena ZJF uravnoteži proračun. V tem primeru Ministrstvo za finance vladi poroča o učinkih ukrepov in o uravnoteženju proračuna.

(1)Predlagatelji finančnih načrtov pripravijo obrazložitve in podrobne predloge finančnih načrtov.

(2)Obrazložitev predloga finančnega načrta, ki izhaja iz področja dela posameznega ministrstva, vladne službe ali organa v sestavi, sprejetih ali potrjenih predpisov ter pogodb, sprejetih na vladi, mora vsebovati naslednje obvezne sestavine: 1. povzetek ciljev iz dokumentov razvojnega načrtovanja in programov ter podprogramov znotraj posamezne politike; 2. prikaz ciljev ukrepov in projektov v okviru načrta razvojnih programov; 3. zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvidene strategije, politike, programi, podprogrami; 4. fizične, finančne in opisne kazalnike, s katerimi se merijo zastavljeni cilji; 5. izhodišča in kazalnike, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev; 6. druga pojasnila, ki omogočajo razumevanje predlaganih ciljev.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko za obrazložitev finančnega načrta, ki predstavlja tudi program dela in letni izvedbeni načrt predlagatelja finančnega načrta, minister, pristojen za finance, določi dodatne sestavine.

(4)Pri pripravi predlogov finančnih načrtov predlagatelji finančnih načrtov upoštevajo: 1. osnutek proračunskega memoranduma in temeljna ekonomska izhodišča ter predpostavke; 2. razrez pravic porabe, ki ga je določila vlada; 3. navodilo za pripravo predloga proračuna.

(1)Načrt razvojnih programov je sestavni del državnega proračuna, kjer se odhodki načrtujejo po: 1. strukturi programske klasifikacije; 2. posameznih ukrepih in projektih in 3. virih financiranja po posameznih letih za celovito izvedbo projektov in ukrepov.

(2)Načrt razvojnih programov se izdela za obdobje celotnega trajanja v načrt vključenih projektov, za ukrepe pa za obdobje, ki ni daljše od štirih let. V proračunu se prikaže po ukrepih, skupinah projektov in projektih ter virih sredstev za njihovo izvedbo za proračunsko leto, na katerega se nanaša, in za naslednja tri leta za vse odhodke.

(1)V načrt razvojnih programov se uvrsti ukrepe, projekte, ki so predvideni za izvajanje v letih, za katere se sprejema proračun. Po uveljavitvi proračuna se nove ukrepe in projekte lahko naknadno uvrsti v načrt razvojnih programov v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, kjer se natančneje opredeli pogoje in merila.

(2)Načrt razvojnih programov se v letih, za katera ni sprejet razrez iz 30. člena te uredbe, ne sme realno povečevati, razen v primeru, ko je to predvideno s sklepom vlade, praviloma sprejetim na drugi proračunski seji.

(1)Projekt oziroma ukrep se uvrsti v Načrt razvojnih programov, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. usklajenost s cilji razvojnega načrtovanja in drugimi razvojnimi dokumenti in usmeritvami Evropske unije, vključno s cilji proračunskega memoranduma; 2. v skladu z določili uredbe, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, za projekt, skupino projektov v vrednosti več kot 100.000 eurov mora biti izdelana dokumentacija, in sicer najmanj dokument identifikacije projekta; 3. projekt, ukrep mora biti izvedljiv v predvidenem obdobju (realno načrtovanje časa za pridobitev soglasij in dovoljenj, izvedbo javnega razpisa itd.); 4. za projekt, ukrep, ki vsebuje elemente državne pomoči, mora biti izveden postopek v skladu z zakonom, ki ureja spremljanje državnih pomoči.

(2)O uvrstitvi projektov, ukrepov v Načrt razvojnih programov se poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena upoštevajo praviloma tudi: 1. merila učinkovitosti in gospodarnosti investicij, ki so določena v uredbi, ki določa enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10) ter; 2. merila in pogoji, ki se jih vnaprej določi za razvrščanje projektov v okviru posameznega področja (področne metodologije).

(1)Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, pripravi sistem kazalnikov za spremljanje uresničevanja dokumentov iz 23. člena te uredbe v letu dni po njeni uveljavitvi.

(2)Prvo celovito poročilo o učinkovitosti politik pripravi služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, aprila 2012, potem, ko ministrstvo, pristojno za finance, pripravi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih.

Enotne evidence, določene v 24. členu te uredbe, se vzpostavijo v 18 mesecih po uveljavitvi te uredbe.

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 44/07).

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti uporablja za pripravo proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti.

S sprejetjem Programa državnih prioritet in investicij prenehata veljati Državni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 št. 30300-1/2008/9 z dne 20. marca 2008 in Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 št. 30000-4/2006/15 z dne 12. oktobra 2006 in št. 30000-6/2007/8 z dne 10. januarja 2008.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.