Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah (ZJF-H)

V Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) se za tretjim odstavkom 1. člena dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Ta zakon ureja tudi srednjeročno načrtovanje fiskalne politike in ukrepe, s katerimi se zagotavlja fiskalna disciplina ter pravila za porabo presežkov institucionalnih enot sektorja država.

(5)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L št. 306 z dne 23. 11. 2011, str. 41).«.

Za 9. členom se dodajo novo poglavje »1.A SREDNJEROČNO NAČRTOVANJE FISKALNE POLITIKE IN FISKALNA DISCIPLINA« ter novi členi 9.a, 9.b, 9.c, 9.č, 9.d, 9.e, 9.f, 9.g, 9.h, 9.i, 9.j, 9.k, 9.l, 9.m, 9.n in 9.o, ki se glasijo:

(1)Vlada na predlog predstojnika službe, pristojne za razvoj, in ministra, pristojnega za finance, do 30. novembra tekočega leta sprejme Državni program razvojnih politik. Državni program razvojnih politik je dokument, ki zajema politike, vire sredstev in ukrepe za dosego ciljnega salda sektorja država v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu (Uradni list RS, št. 55/15; v nadaljnjem besedilu: ZFisP) ter vsebinsko opredeljuje in finančno vrednoti prioritete vlade za naslednja štiri leta.

(2)Za pripravo Državnega programa razvojnih politik ministrstva najpozneje do 15. oktobra tekočega leta službi, pristojni za razvoj, na ravni podprograma posredujejo vrstni red prioritet ali njihove spremembe iz svoje pristojnosti za naslednja štiri leta. Prioritete se ujemajo s cilji, opredeljenimi v krovnem razvojnem dokumentu države, Strategiji razvoja Slovenije. Poleg prioritet ministrstva posredujejo tudi predlog ukrepov iz prejšnjega odstavka.

(3)Prioritete iz prejšnjega odstavka vsebujejo tudi strukturne ali institucionalne spremembe, ki so finančno ovrednotene tako, da so prioritete v skladu z omejitvami, ki jih določa ZFisP. Za strukturne spremembe se štejejo tiste spremembe, ki vsebujejo preverljive ter dolgoročne pozitivne učinke, ki prispevajo k doseganju srednjeročnega fiskalnega cilja.

(1)Urad, pristojen za makroekonomske analize in razvoj, najpozneje v sedmih dneh po objavi statističnih podatkov o rasti bruto domačega proizvoda v zadnjem četrtletju preteklega leta, ministrstvu, pristojnemu za finance, posreduje pomladansko napoved makroekonomskih agregatov za tekoče in najmanj naslednja štiri leta (v nadaljnjem besedilu: pomladanska napoved), ter primerjavo med to napovedjo in zadnjo napovedjo Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EK) z obrazložitvijo znatnih odstopanj.

(2)V rokih iz prejšnjega odstavka urad, pristojen za makroekonomske analize in razvoj, pripravi še scenarij, ki upošteva finančno ovrednotene učinke ukrepov iz Državnega programa razvojnih politik.

(3)Urad, pristojen za makroekonomske analize in razvoj, najpozneje v sedmih dneh po objavi statističnih podatkov o rasti bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju tekočega leta in prve letne ocene gospodarske rasti v preteklem letu, ministrstvu, pristojnemu za finance, posreduje jesensko napoved makroekonomskih agregatov za tekoče leto in najmanj naslednja štiri leta (v nadaljnjem besedilu: jesenska napoved), ter primerjavo med to napovedjo in zadnjo napovedjo EK z obrazložitvijo znatnih odstopanj.

(4)Urad, pristojen za makroekonomske analize in razvoj, napovedi iz prvega in tretjega odstavka tega člena ter scenarij iz drugega odstavka tega člena posreduje v seznanitev vladi in jih javno objavi na svojih spletnih straneh.

(5)Sektor država in metodologija ESA imata enak pomen kot po ZFisP.

(1)Na podlagi Državnega programa razvojnih politik, pomladanske napovedi in usmeritev ministrstva, pristojnega za finance, predlagatelji finančnih načrtov in občine zase in zbirno za javne zavode, katerih financiranje spada v njihovo pristojnost ali katerih ustanovitelji so, ministrstvu, pristojnemu za finance, posredujejo napovedi prejemkov in izdatkov po ekonomski klasifikaciji ter napovedi izdatkov po programski klasifikaciji na ravni podprograma za tekoče leto in naslednja tri leta najpozneje do 15. marca tekočega leta.

(2)Javne agencije in javni skladi, katerih ustanoviteljica je država, svoje napovedi prejemkov in izdatkov po ekonomski klasifikaciji ter napovedi izdatkov po programski klasifikaciji na ravni podprograma za tekoče leto in naslednja tri leta najpozneje do 15. marca tekočega leta posredujejo ministrstvu, pristojnemu za finance.

(3)Na podlagi Državnega programa razvojnih politik, pomladanske napovedi in usmeritev ministrstva, pristojnega za finance, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pripravi okvirne finančne projekcije prejemkov in izdatkov za tekoče leto in naslednja tri leta in jih do 15. marca tekočega leta posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance.

(4)Na podlagi Državnega programa razvojnih politik, pomladanske napovedi in usmeritev ministrstva, pristojnega za finance, vse institucionalne enote, ki sodijo v sektor država in ki niso uporabnice državnega ali občinskega proračuna, pripravijo napovedi prejemkov in izdatkov za tekoče leto in naslednja tri leta in jih do 15. marca tekočega leta posredujejo ministrstvu, pristojnemu za finance.

(5)Ministrstvo, pristojno za finance, usmeritve iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izda do 10. marca tekočega leta.

(6)Če ministrstvo, pristojno za finance, do sprejetja proračuna države ugotovi, da je treba načrtovane izdatke pri institucionalnih enotah sektorja država znižati, s tem seznani vlado, ki lahko odloči, da se izdatki v napovedih izdatkov iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena ter projekcijah iz tretjega odstavka tega člena, razen v napovedih izdatkov za občine, znižajo.

(7)Na podlagi odločitve vlade iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za finance, posreduje zahtevo za popravek napovedi ali finančne projekcije predlagateljem napovedi iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena ter Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, razen občinam.

(1)Srednjeročna fiskalna strategija je dokument vlade, ki ga sprejme do 1. maja tekočega leta na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki poleg ciljnega salda sektorja država in zgornje meje izdatkov sektorja država za tekoče leto in naslednja tri leta, ki so določeni v Okviru za pripravo proračunov sektorja države iz 6. člena ZFisP (v nadaljnjem besedilu: Okvir), vključuje tudi: 1. pomladansko napoved in primerjavo pomladanske napovedi z zadnjo makroekonomsko napovedjo EK; 2. napovedi osnovnih kategorij davkov, prispevkov, nedavčnih prihodkov in drugih kategorij prihodkov sektorja država za tekoče leto in naslednja tri leta na podlagi makroekonomskega scenarija brez upoštevanja ukrepov; 3. napovedi osnovnih ekonomskih kategorij odhodkov sektorja država za tekoče leto in naslednja tri leta na podlagi makroekonomskega scenarija brez upoštevanja ukrepov; 4. primerjavo prihodkov in odhodkov sektorja država ter ciljnega salda sektorja država z zadnjo oceno EK; 5. kvalitativne in kvantitativne opise ukrepov, ki so razdeljeni na osnovne ekonomske kategorije prejemkov in izdatkov sektorja država, s katerimi se bo dosegel ciljni saldo sektorja država, v primerjavi z napovedmi iz 2. in 3. točke tega odstavka ob nespremenjenih politikah; 6. dolgoročne ocene vzdržnosti javnih financ; 7. zgornjo mejo dolga sektorja država in zgornjo mejo poroštev sektorja država za tekoče leto in naslednja tri leta v odstotku bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP); 8. analizo občutljivosti ob različnih predpostavkah rasti BDP in obrestnih merah.

(2)Ne glede na 8. točko prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za finance, analizo občutljivosti ob različnih predpostavkah rasti BDP in obrestnih merah, ločeno pripravi in javno objavi na svojih spletnih straneh ob vsaki napovedi makroekonomskih agregatov, ki jo pripravi urad, pristojen za makroekonomske analize in razvoj.

(3)Minister, pristojen za finance, je odgovoren za pripravo okvira, Programa stabilnosti, napovedi prihodkov in izdatkov sektorja država in za izvedbo ukrepov iz 9.e člena tega zakona.

(1)Statistični urad Republike Slovenije pripravi podrobno povezovalno tabelo, ki prikazuje metodologijo pretvorbe podatkov, izkazanih po denarnem toku, v podatke, izkazane po načelu nastanka poslovnega dogodka v skladu z metodologijo ESA, ministrstvo, pristojno za finance, pa jo objavi na svoji spletni strani.

(2)Ministrstvo, pristojno za finance, na svoji spletni strani objavlja mesečne ocene oziroma podatke prihodkov in izdatkov proračunov sektorja država, razdeljene na podsektor centralne ravni sektorja država za pretekli mesec in četrtletne ocene oziroma podatke prihodkov in izdatkov proračunov sektorja država, razdeljene na podsektor lokalne ravni sektorja država za preteklo četrtletje. Za institucionalne enote sektorja država se podatki objavljajo po načelu denarnega toka, razen za gospodarske družbe, za katere se ti podatki objavljajo po načelu nastanka poslovnega dogodka.

(3)Ministrstvo, pristojno za finance, pripravi informacije v zvezi s pogojnimi obveznostmi, ki bi lahko pomembno vplivale na proračune institucionalnih enot sektorja država, vključno z državnimi poroštvi, javno zasebnimi partnerstvi, ki so evidentirana zunaj bilanc sektorja država, in slabimi posojili, opredeljenimi v Uredbi Sveta (EU) št. 549/2013 z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (UL L 174 z dne 26. 6. 2013, v nadaljnjem besedilu: Uredba št. 549/2013), ter informacije o udeležbi države v kapitalu zasebnih in javnih družb, opredeljenih v Uredbi št. 549/2013, kadar gre za ekonomsko pomembne zneske. Podatke o obsegu obveznosti javnih družb pripravi Statistični urad Republike Slovenije. Informacije, povezane s pogojnimi obveznostmi glede državnih poroštev, javno-zasebnih partnerstev, evidentiranih zunaj bilanc sektorja država, in slabih posojil, informacije o obsegu obveznosti javnih družb in informacije o udeležbi države v kapitalu objavi na svoji spletni strani ministrstvo, pristojno za finance.

(1)V primerih iz prvega odstavka 11. člena ZFisP, minister, pristojen za finance, s prvim dnem naslednjega meseca, za največ 60 dni sprejme ukrepe za zagotovitev fiskalne discipline, s katerimi poizkuša doseči ponovno srednjeročno uravnoteženost javnih financ, in sicer: 1. dovoli prevzemanje obveznosti samo na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance; 2. predlaga vladi sprejetje predpisov, s katerimi se zmanjšajo izdatki proračunov sektorja država; 3. prepove prerazporejanje pravic porabe.

(2)Če je za zagotovitev spoštovanja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ iz 3. člena ZFisP, v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZFisP, treba pripraviti predlog spremembe okvira, se do sprejetja spremembe okvira ukrepi iz prejšnjega odstavka nadaljujejo.

(1)Fiskalni svet ocene iz 1. točke tretjega odstavka 7. člena ZFisP posreduje vladi in Državnemu zboru v sedmih dneh od prejema predloga okvira in osnutka Programa stabilnosti.

(2)Fiskalni svet na predlog proračuna države oziroma na predlog sprememb proračuna države posreduje ocene iz 2. točke tretjega odstavka 7. člena ZFisP najkasneje do 20. oktobra tekočega leta, na predlog rebalansa proračuna pa v 15 od prejema predloga rebalansa proračuna države.

(3)Fiskalni svet ocene iz 3. točke tretjega odstavka 7. člena ZFisP posreduje vladi in Državnemu zboru v 30 dneh od prejema konsolidirane bilance sektorja država, ki je sestavljena iz konsolidiranih bilanc blagajn javnega financiranja po denarnem toku, ki jo posreduje ministrstvo, pristojno za finance, in ocene Statističnega urada Republike Slovenije za celoten sektor države, ki jo Fiskalnemu svetu posreduje Statistični urad Republike Slovenije, do 30. junija tekočega leta za preteklo leto.

(4)Fiskalni svet ocene iz 4. točke tretjega odstavka 7. člena ZFisP posreduje vladi in Državnemu zboru v 15 dneh od prejema predloga sprememb okvira in predloga programa ukrepov, s katerimi se bo ponovno zagotovilo spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti.

(5)Fiskalni svet ocene iz 5. točke tretjega odstavka 7. člena ZFisP posreduje vladi in Državnemu zboru v 15 dneh od prejema sprememb okvira, s katerim se določa obseg dopustnih odstopanj od srednjeročne uravnoteženosti v primeru ugotovljenih izjemnih okoliščin iz prvega odstavka 12. člena ZFisP.

(6)Fiskalni svet ocene iz 6. točke tretjega odstavka 7. člena ZFisP posreduje vladi ali Državnemu zboru v 15 dneh od prejema zaprosila.

(7)Če iz ocene Fiskalnega sveta izhaja, da predlog okvira iz prvega odstavka tega člena ni v skladu s srednjeročnimi fiskalnimi cilji, in Državni zbor okvira zaradi tega ne sprejme, vlada do 15. septembra tekočega leta Državnemu zboru in Fiskalnemu svetu ob predložitvi predloga državnega proračuna ali njegovih sprememb posreduje v sprejetje oziroma oceno tudi predlog okvira. Državni zbor okvir sprejme ob sprejetju državnega proračuna ali njegovih sprememb.

(1)Fiskalni svet vsaki dve leti opravi analizo napovedi makroekonomskih agregatov iz 9.b člena tega zakona za pretekla štiri leta in jo predstavi v poročilu. V primeru ugotovljenih odstopanj Fiskalni svet posreduje vladi ustrezne ugotovitve, vlada pa mora na tej podlagi pripraviti popravljalne ukrepe. Fiskalni svet poročilo javno objavi na svojih spletnih straneh.

(2)Če se v skladu s šestim odstavkom 6. člena ZFisP ob posredovanju predloga državnega proračuna ali njegovih sprememb posreduje v sprejem tudi predlog spremembe okvira, morajo biti spremembe skladne z dokumenti, na podlagi katerih je bil določen srednjeročni fiskalni cilj.

Ministrstvo, pristojno za finance, ob upoštevanju podatkov iz jesenske napovedi urada, pristojnega za makroekonomske analize in razvoj, najpozneje do 16. oktobra tekočega leta ugotovi in na spletni strani objavi informacijo o tem, ali bo država v naslednjem letu v obdobju podpotencialne ali nadpotencialne ravni bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP).

Institucionalne enote sektorja država, ki so uvrščene v sektor S.13 in morajo presežke porabljati v skladu s 5. členom ZFisP, presežke izračunavajo na dan 31. decembra na te načine: 1. državni in občinski proračuni izračunavajo presežke po denarnem toku in jih zmanjšajo za neplačane obveznosti, razen za neplačane obveznosti iz odplačila glavnic dolga, za neporabljene donacije in neporabljena namenska sredstva; 2. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izračunava presežek po denarnem toku; 3. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izračunava presežke po denarnem toku in jih zmanjša za neplačane obveznosti, neporabljena namenska sredstva in neporabljene donacije; 4. javni skladi izračunavajo presežke po denarnem toku in jih zmanjšajo za neplačane obveznosti, razen za neplačane obveznosti iz odplačila glavnic dolga, ter za neporabljene donacije in neporabljena namenska sredstva; 5. javne agencije in javni zavodi izračunavajo presežke po denarnem toku in jih zmanjšajo za neplačane obveznosti, neporabljena namenska sredstva, ki so namenjena za financiranje izdatkov v prihodnjem obdobju in so evidentirana na kontih časovnih razmejitev, in neporabljena sredstva za investicije; 6. druge institucionalne enote sektorja država, ki niso zajete v 1., 2., 3., 4. in 5. točki tega člena (v nadaljnjem besedilu: druge institucionalne enote sektorja država), izračunavajo presežke tako, da zmanjšajo izkazani čisti dobiček za namene iz prvega odstavka 230. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17), polovica tako zmanjšanega čistega dobička pa se evidentira na ločenem računu kot presežek institucionalne enote sektorja država po 5. členu ZFisP.

(1)Na ločenem računu zbrani presežki se ob zadolženosti države oziroma občine lahko uporabijo le za odplačila glavnic dolga v tekočem proračunskem letu.

(2)Če občina ni zadolžena, se presežki iz prejšnjega odstavka lahko uporabijo samo za financiranje namenov iz tretjega odstavka 5. člena ZFisP.

(1)Na ločenem računu zbran presežek preteklega leta, ki ga ugotovi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se vplača v državni proračun.

(2)Na ločenem računu zbrani presežki, ki jih ugotovi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se lahko uporabijo v skladu s 5. členom ZFisP.

(1)O uporabi na ločenem računu zbranih presežkov javnega sklada, katerega ustanoviteljica je država, na predlog pristojnega ministra odloča vlada.

(2)O uporabi na ločenem računu zbranih presežkov javnega sklada, katerega ustanoviteljica je občina, na predlog župana odloča občinski svet.

(3)Vlada lahko zahteva vplačilo presežkov iz prvega odstavka tega člena v državni proračun, če ugotovi, da: – javni sklad ni zadolžen in – ne obstaja nujnost investicij ali povečanja premoženja javnega sklada.

(4)Občinski svet lahko zahteva vplačilo presežkov iz drugega odstavka tega člena v občinski proračun, če ugotovi, da: – javni sklad ni zadolžen in – ne obstaja nujnost investicij ali povečanja premoženja javnega sklada.

(1)O uporabi na ločenem računu zbranih presežkov javnih agencij in javnih zavodov odloči vlada oziroma občinski svet na predlog župana ob predhodnem soglasju financerja oziroma sofinancerja, ki več kot 50-odstotno sofinancira javno agencijo in javni zavod, če ustanovitelj in financer nista ista oseba.

(2)Vlada lahko zahteva vplačilo presežkov iz prejšnjega odstavka v državni proračun, če ugotovi, da javna agencija oziroma javni zavod ni zadolžen.

(3)Občinski svet lahko zahteva vplačilo presežkov iz prvega odstavka tega člena v občinski proračun, če ugotovi, da javna agencija oziroma javni zavod ni zadolžen.

(1)Na ločenem računu zbrani presežki se ob zadolženosti druge institucionalne enote sektorja država lahko uporabijo le za odplačila glavnic dolga v tekočem letu. Kot ločen račun se šteje vzpostavitev ločene evidence na posebnem kontu.

(2)Če druga institucionalna enota sektorja država ni zadolžena, se presežki iz prejšnjega odstavka lahko uporabijo samo za financiranje namenov iz tretjega odstavka 5. člena ZFisP.

Na ločenem računu zbrani presežki se lahko uporabijo za povečanje premoženja institucionalne enote sektorja država samo, če institucionalna enota sektorja država brez povečanja premoženja iz četrtega odstavka 5. člena ZFisP ne bi več izpolnjevala pogojev za delovanje ali če obveznost povečanja premoženja izhaja iz strukturne reforme, ki ima dolgoročno merljiv vpliv na vzdržnost javnih financ.«.

Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Vlada pripravi in predloži Državnemu zboru: 1. proračunski memorandum; 2. predlog proračuna države z obrazložitvami; 3. predloge finančnih načrtov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, za prihodnje leto in leto, ki temu sledi, ter predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij, katerih ustanoviteljica je država, z obrazložitvami za prihodnje leto; 4. predloge zakonov, ki so potrebni za izvedbo predloga proračuna države.

(2)Župan pripravi in predloži občinskemu svetu: 1. predlog proračuna občine z obrazložitvami; 2. predlog letnega programa razpolaganja s kapitalskimi naložbami občine; 3. predloge predpisov občine, ki so potrebni za izvedbo predloga proračuna občine.

(3)Predlog proračuna države za posamezno leto, ki ga vlada predlaga v sprejetje Državnemu zboru, mora biti usklajen z okvirom, ki ga je sprejel Državni zbor.

(4)Sestavni del obrazložitve predloga proračuna države sta kadrovski načrt in načrt izvajanja finančnih instrumentov, sestavni del obrazložitve predloga proračuna občine pa je kadrovski načrt.«.

Besedilo 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Proračunski memorandum države je dokument vlade, ki vsebuje vsaj: 1. zadnjo napoved gospodarskih gibanj in ključnih makroekonomskih agregatov, pripravljenih na podlagi napovedi iz prvega oziroma tretjega odstavka 9.b člena tega zakona; 2. vsebine politik, ki sledijo prioritetam in ukrepom Državnega programa razvojnih politik; 3. opise strukturnih ukrepov za doseganje predvidenih ciljnega salda iz Srednjeročne fiskalne strategije; 4. politiko upravljanja dolga proračuna države.

(2)Vlada sprejme proračunski memorandum v mesecu septembru tekočega leta na predlog ministra, pristojnega za finance.«.

Za 64. členom se doda nov 64.a člen, ki se glasi:

(1)Vlada hkrati z zaključnim računom državnega proračuna za posamezno leto predloži Državnemu zboru tudi podatke o stanju in gibanju davčnega dolga v preteklem letu.

(2)Vlada hkrati z zaključnim računom državnega proračuna za posamezno leto predloži Državnemu zboru tudi poročilo o davčnih izdatkih v predpreteklem letu.«.

(1)Državni program razvojnih politik iz 9.a člena zakona in srednjeročna fiskalna strategija iz 9.č člena zakona se vladi prvič predložita v sprejetje za leto 2020.

(2)Napovedi izdatkov po programski klasifikaciji na ravni podprograma za tekoče leto in naslednja tri leta iz 9.c člena zakona se prvič pripravijo za leto 2020.

(3)Fiskalni svet analizo iz prvega odstavka 9.g člena zakona prvič pripravi v letu 2020.

(4)Drugi odstavek 9.g člena zakona se prvič uporabi v letu 2020.

(1)Urad, pristojen za makroekonomske analize in razvoj, napovedi iz 9.b člena zakona prvič pripravi za leto 2020.

(2)Vlada proračunski memorandum iz 14. člena zakona prvič pripravi za leto 2020.

Ocene oziroma podatke o prejemkih in izdatkih za podsektorje sektorja država iz drugega odstavka 9.d člena zakona začne ministrstvo, pristojno za finance, objavljati najpozneje do konca leta 2019.

Poročilo o davčnih izdatkih iz drugega odstavka 64.a člena zakona se prvič pripravi v letu 2020.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: – šesti odstavek 23. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16 in 69/17), – šesti odstavek 70. člena in 71. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-01/17-40/18 Ljubljana, dne 15. februarja 2018 EPA 2454-VII Državni zbor