Pravilnik o postopku uveljavljanja terjatev Republike Slovenije v postopkih zaradi insolventnosti

(1)S tem pravilnikom se ureja postopek uveljavljanja terjatev Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS) v postopkih zaradi insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti, prisilnega prenehanja in likvidacije (v nadaljnjem besedilu: postopki zaradi insolventnosti), način pošiljanja dokumentacije in spremljanje teh postopkov.

(2)Ta pravilnik se enako kot za uveljavljanje terjatev RS uporablja tudi za postopek uveljavljanja terjatev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) – oba v zvezi s terjatvami iz obveznega zavarovanja, razen določb 7., 9. in 10. člena tega pravilnika.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

-        »nosilec terjatve« je RS, ZPIZ ali ZZZS kot upravičenec do prejemkov na podlagi vzpostavljene terjatve,

-        »skrbnik terjatve« je organ (neposredni proračunski uporabnik), ki določi višino terjatve in spremlja njen obstoj od njenega nastanka do prenehanja ter za račun nosilca terjatve izvaja vse potrebne ukrepe uveljavljanja terjatve s ciljem, da doseže njeno poplačilo. Skrbnik terjatve je nosilec terjatve ali drug organ oziroma organizacija, če zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis tako določa.

(1)Izvajanje vseh ali posameznih nalog skrbnika terjatve se lahko z zakonom ali pogodbo prenese na drug organ.

(2)V primerih, ko je terjatev, za katero učinkuje postopek zaradi insolventnosti, evidentirana v glavni knjigi proračuna RS ali neposrednega proračunskega uporabnika in se poplačilo terjatve izvede na podračun za izvrševanje proračuna RS, naloge skrbnika terjatve v delu, ki se nanašajo na evidentiranje sprememb o obstoju in višini terjatve, izvaja Ministrstvo za finance, Direktorat za javno računovodstvo (v nadaljnjem besedilu: DJR).

(3)V primerih iz prejšnjega odstavka mora skrbnik terjatve dokumentacijo, ki jo pridobi od Državnega odvetništva Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno odvetništvo), in drugo za knjigovodsko evidentiranje potrebno dokumentacijo, s katero razpolaga, poslati DJR.

(1)Skrbnik terjatve mora spremljati objave sklepov sodišč o začetih postopkih zaradi insolventnosti na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(2)V primeru obstoja terjatve do dolžnika, za katerega je začet postopek zaradi insolventnosti, mora skrbnik terjatve o tem obvestiti državno odvetništvo.

(3)Obvestilo državnemu odvetništvu mora biti podano za vsakega nosilca terjatve posebej in za vsakega dolžnika posebej ter mora vsebovati podatke o:

-        datumu začetka in vrsti postopka zaradi insolventnosti,

-        sodišču, ki vodi postopek,

-        dolžniku (podatki, potrebni za identifikacijo),

-        višini, vrsti in nosilcu terjatve, skupaj z ustreznimi dokazili, ter opis morebitnih zavarovanj z ustreznimi dokazili,

-        številkah podračunov in referenco prejemnika, kamor naj se izvede plačilo terjatve.

(4)Obvestilo iz prejšnjega odstavka je treba poslati, tako da ga državno odvetništvo prejme najpozneje pet delovnih dni pred iztekom roka za prijavo terjatve v postopek.

Državno odvetništvo na podlagi podatkov iz 4. člena tega pravilnika sestavi prijavo terjatve v postopek zaradi insolventnosti in jo pošlje pristojnemu sodišču. Kopijo prijave državno odvetništvo pošlje skrbniku terjatve.

(1)Državno odvetništvo obvešča skrbnika terjatve o zadevah in poteku postopkov, ki se nanašajo na obstoj in višino terjatve.

(2)Skrbnik terjatve pošlje državnemu odvetništvu svoje stališče oziroma predlog za vložitev ustrezne vloge ali pravnega sredstva v postopku v roku, ki ga določi državno odvetništvo v obvestilu iz prejšnjega odstavka, oziroma najpozneje tri delovne dni pred iztekom zakonskega roka oziroma roka, ki ga določi sodišče za posamezno dejanje v postopku zaradi insolventnosti.

Kadar RS v skladu s sklepom Vlade RS št. 712‑03/96‑3/1‑8 z dne 24. 10. 1996 nastopa kot pomembnejši upnik in državno odvetništvo potrebuje glede načrta finančnega prestrukturiranja soglasje Ministrstva za finance, državno odvetništvo podatke o višini vseh prijavljenih terjatev RS pošlje Ministrstvu za finance, Sektorju za upravljanje z javnim premoženjem (v nadaljnjem besedilu: SUJP), ki po pregledu dokumentacije izdela mnenje oziroma izda soglasje.

(1)Ko je sklep o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen oziroma ko je predvidena delitev stečajne ali likvidacijske mase, državno odvetništvo o tem nemudoma obvesti skrbnika terjatve.

(2)Skrbnik terjatve mora spremljati stanje terjatve, vključno s pripadajočimi obrestmi in poplačila.

(3)Če terjatev ni plačana v roku, skrbnik terjatve zagotovi njeno izterjavo.

(4)Ko se s pravnomočnim sklepom sodišča postopek zaradi insolventnosti konča, se terjatve, ki niso in ne bodo poplačane, delno ali v celoti odpišejo, razen če z zakonom ni določeno drugače.

(1)Če v postopku prisilne poravnave pristojno ministrstvo poda predlog za konverzijo terjatve RS v lastniški delež, mora predlog poslati strokovni komisiji v postopkih prisilne poravnave in stečajev družb (v nadaljevanju: strokovna komisija), ki deluje v okviru Ministrstva za finance, da izvede vse aktivnosti, potrebne za izvedbo konverzij.

(2)Strokovna komisija mora v primeru konverzije terjatve RS po en izvod zbrane dokumentacije (na primer kopija sklepa vlade, sklenjena pogodba oziroma njen overjeni prepis oziroma verodostojna kopija izvirnika, kopija zapisnika skupščine gospodarske družbe) takoj, ko z njo razpolaga, poslati:

-        vsem skrbnikom terjatev, ki pod pogojem, da je prisilna poravnava pravnomočno potrjena, konvertirane terjatve knjigovodsko zaprejo,

-        Slovenskemu državnemu holdingu, d. d. (v nadaljnjem besedilu: SDH) ali državnemu organu, pristojnemu za upravljanje kapitalske naložbe RS v gospodarski družbi, če predmet konverzije niso njegove terjatve, in

-        DJR.

(3)Ko je prisilna poravnava, v kateri se terjatev RS konvertira v lastniški delež, pravnomočno potrjena, državno odvetništvo v osmih dneh o tem obvesti skrbnika terjatve.

(4)Skrbnik terjatve o pravnomočnem sklepu sodišča seznani DJR in SDH.

(1)Ko se prodaja posamezne terjatve RS ali njenega dela izvede v skladu s predpisom, ki ureja način prodaje terjatev RS v postopkih prisilnih poravnav in stečajev, komisija, pristojna za prodajo in drugo razpolaganje s finančnim premoženjem in terjatvami RS manjše vrednosti (v nadaljnjem besedilu: komisija), takoj po sklenitvi pogodbe pošlje DJR en izvod sklenjene pogodbe. Po prejemu kupnine DJR pošlje komisiji dokazilo o prejemu kupnine. Če kupnina v pogodbenem roku ni bila vplačana, DJP takoj po izteku roka pošlje komisiji obvestilo, da v pogodbenem roku nakazilo ni bilo izvedeno.

(2)Komisija pošlje en izvod pogodbe skupaj z dokazilom o nakazilu kupnine skrbniku terjatve, ki ob upoštevanju prejetih dokazil terjatev do dolžnika knjigovodsko zapre. Če skrbnik terjatve od komisije ne prejme dokazila o nakazilu kupnine, se šteje, da terjatev RS ni bila prodana.

(3)Če so predmet prodaje terjatve iz obveznih dajatev, katerih skrbnik terjatve je davčni organ, se kupnina v delu, ki je poplačilo teh terjatev, prenakaže na podračun, ki ga določi davčni organ.

(4)Komisija za prodajo pošlje izjavo o prenosu terjatve na kupca dolžniku in državnemu odvetništvu.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopku uveljavljanja in spremljanja terjatev Republike Slovenije v insolventnih postopkih (postopku prisilne poravnave, stečaja oziroma likvidacije), o načinu posredovanja dokumentacije in o spremljanju postopkov (Uradni list RS, št. 55/04).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 429-208/2017 Ljubljana, dne 28. februarja 2018 EVA 2017-1611-0097 mag. Mateja Vraničar Erman l.r. Ministrica za finance