2. člen ZVEtL-1

Predlagateljica v postopku pred sodiščem prve stopnje res ni bila opozorjena, da v pritožbi ne bo več smela neomejeno navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, vendar v zgoraj opisani procesni situaciji prepozne podaje navedb in predložitve dokazov ni pripisati njeni nevednosti in pravni neukosti. Nenazadnje je pritožnica oseba javnega prava, ves čas postopka jo zastopa kvalificirani pooblaščenec.

Sodišče v nenujnih zadevah, med katere sodijo postopki po ZVEtL-1, niso izvajala narokov in procesnih dejanj, ki neizogibno terjajo prisotnost strank ali drugih udeležencev. Lahko pa so odločala - izdajala odločbe - in vročala sodna pisanja. Po 29. členu ZVEtL-1 sodišče opravi narok le, kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Zadeve po ZVEtL-1 mora obravnavati prednostno. Ob že zbranem in obravnavanem relevantnem procesnem gradivu bi bilo čakanje na izboljšanje epidemiološke slike in razpis novega naroka nesmotrno. V nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka bi nesorazmerno poseglo v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Izdaja odločbe je bila objektivno pričakovana in utemeljena.

Po določbi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 je posebna pritožba dovoljena zoper sklep, če bi elaborat ne bil v skladu s pravili stroke in ne bi bil sposoben za izvedbo sprememb v katastru.

Določitev vsebine sporazuma o ustanovitvi stavbne pravice ni predmet postopka za vzpostavitev etažne lastnine, temveč predmet ločenega nepravdnega postopka. V pravdnem postopku (in glede tega enako v nepravdnem postopku) so dokazila prirejena. To pomeni, da ima zaslišanje strank/udeležencev enako dokazno moč kot listina ali vpogled v evidenco. Zato je zgrešena navedba, da bi sodišče z vpogledom v kataster lahko dejstva ugotovilo z večjo stopnjo verjetnosti.