20. člen ZVoz-1

Z izdanim pisnim opozorilom na podlagi 3. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1 se ni odločalo o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zato izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. ZVoz-1 tudi ne določa pravnega varstva zoper pisno opozorilo.

Z izdajo pisnega opozorila na podlagi 3. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1, s katerim je bil tožnik opozorjen, da je bila s strani njegovega učitelja vožnje storjena težja nepravilnost, po presoji sodišča ni odločil o kakšni materialnopravni pravici obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zato izpodbijani sklep ni upravni akt, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. ZVoz-1 tudi ne določa pravnega varstva zoper takšno pisno opozorilo. Pravilno je bila zato tudi tožnikova pritožba zoper izdano pisno opozorilo zavržena.

Upravna organa bi morala upoštevati navedbe o odgovornosti učitelja vožnje in predpisov za očitane nepravilnosti in se o njih izreči. ZVoz-1 v določbi 3. točke tretjega odstavka 20. člena ne določa objektivne odgovornosti pooblaščene organizacije, kar pomeni, da je v primeru ugotovitve, da je v tej določbi navedene kršitve izvršil posameznik, pomembna tudi ugotovitev, ali je pooblaščena organizacija mehanizme nadzora izvrševala in kako jih je izvrševala.

Upravno sodišče dejstvenih navedb ni zavrnilo kot pravno nepomembnih za uporabo spornega ukrepa izbrisa, to je v smislu, da se ne nanašajo na zakonski dejanski stan. To tudi ni očitno glede na uvodni del določbe 3. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1, iz katerega izhaja, da upravni organ ni dolžan izbrisati šole vožnje iz registra šol vožnje, če ugotovi, da gre za težje nepravilnosti, ampak da to lahko stori, kar pomeni, da mora pri tem upoštevati vse konkretne okoliščine primera. Iz tega izhaja, da je revidentka nasprotovala dejanskemu stanju, na katerem je upravni organ utemeljil izrečeni ukrep, kot nepopolno ugotovljenemu. Glede na navedeno v tej zadevi ni bila podana izjema za odločanje brez glavne obravnave iz prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Utemeljene pa so tudi revizijske navedbe, da razlog za opustitev glavne obravnave ni mogla biti niti nezadostna substanciranost predlaganih dokazov. Tudi Upravno sodišče mora pred obravnavo ali med njo postaviti vprašanja in skrbeti na drug primeren način, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank (285. člen ZPP).

Prvostopenjski upravni organ je pravilno ugotovil, da predstavljajo ugotovitve policije v predkazenskem postopku težje nepravilnosti, ki jih je zagrešila pooblaščena organizacija oziroma šola vožnje, pri čemer ti niso odvisni od tega, kdo v okviru pooblaščene organizacije je te nepravilnosti storil, in torej zadostno podlago za uporabo pooblastila iz področnega zakona, da se tožečo stranko izbriše iz registra šol vožnje.

Le s pravočasnim in z zakonom predpisanim načinom obveščanja toženke prek spletnega mesta bi tožnik zadostil obveznosti obveščanja, ki je namenjeno nadzoru šol vožnje, tj. namen, zaradi katerega je bila toženka ustanovljena. Zgolj obveščanje, predpisano v 12. odstavku 39.člena ZVoz-1, pomeni izpolnitev obveznosti obveščanja.

Po presoji sodišča je pravilna odločitev tožene stranke, ki je tožnika izbrisala iz registra šol vožnje, ker tožnik ni več izpolnjeval vseh pogojev za opravljanje dejavnosti, in sicer ni zagotavljal strokovnega vodjo šole vožnje, ki je eden od pogojev za opravljanje dejavnosti iz 30. člena ZVoz-1. Sodišče poudarja, da mora šola vožnje po sedmem odstavku 30. člena ZVoz-1 vse predpisane pogoje izpolnjevati ves čas delovanja, ter da v obravnavani zadevi ni dvoma, da jih tožnik ni izpolnjeval ob izdaji izpodbijane odločbe ter vsaj v obdobju od 8. 1. 2018 (ko B. B. po podatkih ZZZS ni bil več zaposlen pri tožeči stranki) do 15. 4. 2018 (dan, na katerega naj bi pričel z delom novi strokovni vodja pri tožniku). Tožena stranka je pravilno štela, da tožnik v navedenem obdobju ni izpolnjeval predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti, kar je težja nepravilnost, zaradi katere lahko tožena stranka pooblaščeno organizacijo izbriše iz registra šol vožnje (druga alineja 3. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1).