2. člen ZUKD-2
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.katastrski dohodek je pavšalna ocena tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno ravnijo pridelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji glede na njihovo proizvodno sposobnost;
2.pavšalna ocena dohodka na čebelji panj je pavšalna ocena tržnega dohodka od dejavnosti čebelarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno ravnijo reje čebel v Republiki Sloveniji;
3.kot kmetijska dejavnost se šteje dejavnost pod šifro skupin Standardne klasifikacije dejavnosti (Standardna klasifikacija dejavnosti 2008, Statistični urad Republike Slovenije, Klasifikacije, št. 11, Ljubljana, 2010, ISSN 1408-9114, ISBN 978-961-239-156-0; v nadaljnjem besedilu: SKD) od 01.1 do 01.5, ki vključuje pridelavo kmetijskih pridelkov, ki so kot pridelki dejavnosti kmetijstva določeni s šiframi Klasifikacije proizvodov po dejavnostih (CPA 2008, Klasifikacija proizvodov po dejavnostih, Statistični urad Republike Slovenije, Klasifikacije, št. 12, Ljubljana, 2011, ISSN 1408-9114, ISBN 978-961-239-235-2; v nadaljnjem besedilu: KPPD) od 01.1 do 01.4, vključno s pripravo pridelkov za trg, kot so zlasti čiščenje, luščenje, sortiranje, zaščita pred kvarjenjem, razen zelenjadnic, sadik in okrasnih rastlin, intenzivne živinoreje kot reje živali, pretežno vezane na uporabo kmetijskih zemljišč ter čebelarstva in reje hišnih živali;
4.kot čebelarska dejavnost se šteje dejavnost pridelave pridelkov, ki so kot pridelki dejavnosti čebelarstva določeni s šifro KPPD klasifikacije proizvodov 01.49.2, vključno s pridelavo medu, satja, matičnega mlečka, cvetnega prahu, propolisa, čebeljega voska in strupa ter čebeljih matic;
5.kot gozdarska dejavnost se šteje dejavnost pod šifro skupin SKD 02.1 in 02.2, ki vključuje dejavnost gojenja gozda in pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov, ki so kot pridelki gozdarstva določeni s šifro KPPD 02.2, vključno s pripravo lesnih sekancev iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu;
6.posebne kulture so zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi, za katero se šteje pridelava ene ali več zelenjadnic oziroma zelišč na isti površini v celotni rastni sezoni posameznega koledarskega leta, jagode na njivah, semena in sadike poljščin, zelenjadnic in zelišč, ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih, in reja polžev na njivi;
7.kmetijsko zemljišče je zemljišče, ki je po predpisih o evidentiranju nepremičnin po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče;
8.gozdno zemljišče je zemljišče, ki je po predpisih o evidentiranju nepremičnin po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot gozdno zemljišče;
9.boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča, ki se v obliki bonitetnih točk za vsako kmetijsko in gozdno zemljišče vodi v zemljiškem katastru po predpisih o evidentiranju nepremičnin;
10.rastiščni koeficient je podatek o proizvodni sposobnosti gozda, določen v obliki točk rastiščnega koeficienta na podlagi predpisov o gozdovih, ki se v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin za vsako gozdno zemljišče vodi v registru nepremičnin;
11.območja posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi so območja, na katerih je zaradi okoljevarstvenih, naravovarstvenih in drugih javnih interesov skladno s predpisi omejena ali onemogočena pridelava. Območja posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi se določijo po mejah parcel;
12.ekonomski računi za kmetijstvo in gozdarstvo so statistične informacije o proizvodnji, dodani vrednosti, dohodku, investicijah ter zaposlenosti v kmetijstvu in gozdarstvu, ki jih letno pripravlja Statistični Urad Republike Slovenije kot satelitski račun nacionalnih računov.
- UPRS Sodba I U 1066/2024Upravno sodišče RS · 2026
Prvostopenjski davčni organ pri izdaji izpodbijane odločbe vezan na podatke o katastrskem dohodku, ki jih je pridobil iz evidenc GURS, tožnica pa bi mogla, če se s podatki, ki vplivajo na izračun pripisanega katastrskega dohodka, ni strinjala, sprožiti postopek spremembe bonitet svojih zemljišč skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZKN.
- UPRS Sodba III U 46/2021-31Upravno sodišče RS · 2025
Prvostopenjski organ je tožniku utemeljeno odmeril in naložil v plačilo zbornični prispevek za leto 2019. Pristojni organ lahko sprejme zaključek o obveznem članstvu fizične osebe v KGZS, če ugotovi, da je ta oseba lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč, katerih katastrski dohodek, ugotovljen po ZUKD-2, dosega z ZKGZ predpisano višino, in na ta zaključek opre odločbo o odmeri zborničnega prispevka, ki se izda na podlagi 25.b člena ZKGZ. Sodna praksa Upravnega sodišča v zvezi z vprašanjem, ali je dejansko opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti glede na prvo alinejo prvega odstavka 9. člena ZKGZ relevantno pravno dejstvo v postopku odmere zborničnega prispevka, ni bila vedno povsem enotna. V sodbah U 1670/2002 z dne 2. 9. 2004 in U 1726/2009 z dne 6. 7. 2010 je sodišče zavzelo stališče, da je treba ugotavljati dejansko opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. Vendar pa je nato od tega stališča odstopilo in sprejelo drugačno stališče (ki ga pri izpodbijani odločitvi upošteva toženka), in to ne le v sodbi, na katero se sklicuje drugostopenjski organ (I U 628/2012 z dne 12. 11. 2012), pač pa npr. tudi v sodbah U 119/2008 z dne 2. 6. 2010, II U 463/2009 z
- UPRS Sodba II U 374/2021-10Upravno sodišče RS · 2022
Po ustaljeni sodni praksi pomanjkljivosti pritožbe, ki jo prosilec vloži sam, ni mogoče odpraviti in je taka pritožba nedovoljena. Četudi bi tožnik naknadno predložil odvetniško pooblastilo, pritožbe, ki jo je vložil sam, ne bi bilo mogoče šteti za pritožbo, vloženo po odvetniku, in bi bila pritožba zavržena kot nedovoljena. Če bi odvetnik vložil novo pritožbo, pa bi se le-ta zavrgla kot prepozna, ker se je že iztekel pritožbeni rok.
Povezano: pojmi 12Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 2. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1066/2024Upravno sodišče RS · 20. 2. 2026
Prvostopenjski davčni organ pri izdaji izpodbijane odločbe vezan na podatke o katastrskem dohodku, ki jih je pridobil iz evidenc GURS, tožnica pa bi mogla, če se s podatki, ki vplivajo na izračun pripisanega katastrskega dohodka, ni strinjala, sprožiti postopek spremembe bonitet svojih zemljišč skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZKN.
- UPRS Sodba III U 46/2021-31Upravno sodišče RS · 7. 5. 2025
Prvostopenjski organ je tožniku utemeljeno odmeril in naložil v plačilo zbornični prispevek za leto 2019. Pristojni organ lahko sprejme zaključek o obveznem članstvu fizične osebe v KGZS, če ugotovi, da je ta oseba lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč, katerih katastrski dohodek, ugotovljen po ZUKD-2, dosega z ZKGZ predpisano višino, in na ta zaključek opre odločbo o odmeri zborničnega prispevka, ki se izda na podlagi 25.b člena ZKGZ. Sodna praksa Upravnega sodišča v zvezi z vprašanjem, ali je dejansko opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti glede na prvo alinejo prvega odstavka 9. člena ZKGZ relevantno pravno dejstvo v postopku odmere zborničnega prispevka, ni bila vedno povsem enotna. V sodbah U 1670/2002 z dne 2. 9. 2004 in U 1726/2009 z dne 6. 7. 2010 je sodišče zavzelo stališče, da je treba ugotavljati dejansko opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. Vendar pa je nato od tega stališča odstopilo in sprejelo drugačno stališče (ki ga pri izpodbijani odločitvi upošteva toženka), in to ne le v sodbi, na katero se sklicuje drugostopenjski organ (I U 628/2012 z dne 12. 11. 2012), pač pa npr. tudi v sodbah U 119/2008 z dne 2. 6. 2010, II U 463/2009 z
- UPRS Sodba II U 374/2021-10Upravno sodišče RS · 24. 2. 2022
Po ustaljeni sodni praksi pomanjkljivosti pritožbe, ki jo prosilec vloži sam, ni mogoče odpraviti in je taka pritožba nedovoljena. Četudi bi tožnik naknadno predložil odvetniško pooblastilo, pritožbe, ki jo je vložil sam, ne bi bilo mogoče šteti za pritožbo, vloženo po odvetniku, in bi bila pritožba zavržena kot nedovoljena. Če bi odvetnik vložil novo pritožbo, pa bi se le-ta zavrgla kot prepozna, ker se je že iztekel pritožbeni rok.
- VDSS Sodba Psp 197/2020Višje delovno in socialno sodišče · 4. 12. 2020
Zmotno je materialnopravno stališče, da se upoštevajo zgolj podatki iz odločb o odmeri dohodnine. Namreč, če katastrski dohodek znaša manj kot 200,00 EUR, niti ni obdavčljiv in odločba o dohodnini ni izdana, pač pa zgolj obvestilo, ki ga FURS posreduje toženi stranki o dohodkih, ki jih oseba prejema.
- VDSS Sodba Psp 97/2020Višje delovno in socialno sodišče · 2. 9. 2020
Glede na metodološki način določanja KD, ko sploh ne gre za dejanske prihodke zmanjšane za materialne stroške, temveč na predpisan način ocenjen dohodek na vnaprej določenih kategorijah kmetijskih in gozdnih zemljišč skladno z ZUKD-2, tožnica v tem sodno socialnem sporu ne more uspešno zatrjevati, da višina KD ni takšna, kot izhaja iz uradnih evidenc pristojnega davčnega organa. Ni sprejemljivo stališče sodišča o presoji in preizkušanju višine KD v Informativnem izračunu dohodnine za sporno leto v smeri, ali je izkazan v pravilni višini ali ne. Tožbeni razlogi s tem v zvezi niso takšni, da bi po 171. členu ZUP-a dopuščali dokazovanje, da v javnih listinah, in sicer v odločbi o odmeri KD ali informativnem izračunu dohodnine, ki sta postali pravnomočni, saj ju tožnica po lastni izjavi v davčnem postopku ni izpodbijala, KD po ZUKD-2 ne bi bil pravilno ocenjen in odmerjen. Sicer se že načeloma ni mogoče uspešno sklicevati na pravno neukost ali nepoznavanje prava, kaj šele na nezavedanje vpliva domnevno nepravilne davčne odločbe na drugih področjih