3. člen ZUKD-2
(pristojnosti)
(1)Katastrski dohodek in pavšalno oceno dohodka na čebelji panj ugotavlja ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
(2)Naloge pristojnega organa glede ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj so:
1.pridobivanje podatkov iz ekonomskih računov za kmetijstvo in gozdarstvo o vrednosti proizvodnje po posameznih pridelkih ali skupinah pridelkov ter o vmesni potrošnji in potrošnji stalnega kapitala;
2.pridobivanje podatkov o površini in številu bonitetnih točk oziroma rastiščnem koeficientu za zemljišča pod posamezno vrsto dejanske rabe oziroma posamezno vrsto podrobnejše dejanske rabe od Geodetske uprave Republike Slovenije;
3.določitev vrednosti proizvodnje po posameznih pridelkih oziroma skupinah pridelkov;
4.določitev vpliva bonitete in rastiščnega koeficienta na katastrski dohodek;
5.določitev vpliva omejitev za območja s posebnim režimom za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi na katastrski dohodek;
6.vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje podatkov ekonomskih računov za kmetijstvo in gozdarstvo, ki se uporabijo za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj;
7.priprava predloga izračunov zneskov katastrskega dohodka na hektar kmetijskega in gozdnega zemljišča glede na vrsto dejanske rabe oziroma podrobnejše dejanske rabe in boniteto zemljišča oziroma rastiščni koeficient (v nadaljnjem besedilu: priprava lestvic katastrskega dohodka) in predloga izračuna pavšalne ocene dohodka na čebelji panj;
8.druge naloge, povezane z ugotavljanjem katastrskega dohodka, in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj.
(3)Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, je pristojno za:
1.določitev območij s posebnim režimom za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi;
2.posredovanje podatkov o območjih s posebnim režimom za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, določenih s predpisom vlade na podlagi tega zakona, Geodetski upravi Republike Slovenije za evidentiranje v zemljiškem katastru.
(4)Geodetska uprava Republike Slovenije je pristojna za:
1.vodenje podatkov v zemljiškem katastru o podrobnejši vrsti dejanske rabe kmetijskih zemljišč in o območjih posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi;
2.pripisovanje katastrskega dohodka kmetijskim in gozdnim zemljiščem v zemljiškem katastru.
- UPRS Sodba I U 1066/2024Upravno sodišče RS · 2026
Prvostopenjski davčni organ pri izdaji izpodbijane odločbe vezan na podatke o katastrskem dohodku, ki jih je pridobil iz evidenc GURS, tožnica pa bi mogla, če se s podatki, ki vplivajo na izračun pripisanega katastrskega dohodka, ni strinjala, sprožiti postopek spremembe bonitet svojih zemljišč skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZKN.
- VDSS Sodba Psp 197/2020Višje delovno in socialno sodišče · 2020
Zmotno je materialnopravno stališče, da se upoštevajo zgolj podatki iz odločb o odmeri dohodnine. Namreč, če katastrski dohodek znaša manj kot 200,00 EUR, niti ni obdavčljiv in odločba o dohodnini ni izdana, pač pa zgolj obvestilo, ki ga FURS posreduje toženi stranki o dohodkih, ki jih oseba prejema.
- VDSS Sodba Psp 97/2020Višje delovno in socialno sodišče · 2020
Glede na metodološki način določanja KD, ko sploh ne gre za dejanske prihodke zmanjšane za materialne stroške, temveč na predpisan način ocenjen dohodek na vnaprej določenih kategorijah kmetijskih in gozdnih zemljišč skladno z ZUKD-2, tožnica v tem sodno socialnem sporu ne more uspešno zatrjevati, da višina KD ni takšna, kot izhaja iz uradnih evidenc pristojnega davčnega organa. Ni sprejemljivo stališče sodišča o presoji in preizkušanju višine KD v Informativnem izračunu dohodnine za sporno leto v smeri, ali je izkazan v pravilni višini ali ne. Tožbeni razlogi s tem v zvezi niso takšni, da bi po 171. členu ZUP-a dopuščali dokazovanje, da v javnih listinah, in sicer v odločbi o odmeri KD ali informativnem izračunu dohodnine, ki sta postali pravnomočni, saj ju tožnica po lastni izjavi v davčnem postopku ni izpodbijala, KD po ZUKD-2 ne bi bil pravilno ocenjen in odmerjen. Sicer se že načeloma ni mogoče uspešno sklicevati na pravno neukost ali nepoznavanje prava, kaj šele na nezavedanje vpliva domnevno nepravilne davčne odločbe na drugih področjih
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 2. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1066/2024Upravno sodišče RS · 20. 2. 2026
Prvostopenjski davčni organ pri izdaji izpodbijane odločbe vezan na podatke o katastrskem dohodku, ki jih je pridobil iz evidenc GURS, tožnica pa bi mogla, če se s podatki, ki vplivajo na izračun pripisanega katastrskega dohodka, ni strinjala, sprožiti postopek spremembe bonitet svojih zemljišč skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZKN.
- VDSS Sodba Psp 197/2020Višje delovno in socialno sodišče · 4. 12. 2020
Zmotno je materialnopravno stališče, da se upoštevajo zgolj podatki iz odločb o odmeri dohodnine. Namreč, če katastrski dohodek znaša manj kot 200,00 EUR, niti ni obdavčljiv in odločba o dohodnini ni izdana, pač pa zgolj obvestilo, ki ga FURS posreduje toženi stranki o dohodkih, ki jih oseba prejema.
- VDSS Sodba Psp 97/2020Višje delovno in socialno sodišče · 2. 9. 2020
Glede na metodološki način določanja KD, ko sploh ne gre za dejanske prihodke zmanjšane za materialne stroške, temveč na predpisan način ocenjen dohodek na vnaprej določenih kategorijah kmetijskih in gozdnih zemljišč skladno z ZUKD-2, tožnica v tem sodno socialnem sporu ne more uspešno zatrjevati, da višina KD ni takšna, kot izhaja iz uradnih evidenc pristojnega davčnega organa. Ni sprejemljivo stališče sodišča o presoji in preizkušanju višine KD v Informativnem izračunu dohodnine za sporno leto v smeri, ali je izkazan v pravilni višini ali ne. Tožbeni razlogi s tem v zvezi niso takšni, da bi po 171. členu ZUP-a dopuščali dokazovanje, da v javnih listinah, in sicer v odločbi o odmeri KD ali informativnem izračunu dohodnine, ki sta postali pravnomočni, saj ju tožnica po lastni izjavi v davčnem postopku ni izpodbijala, KD po ZUKD-2 ne bi bil pravilno ocenjen in odmerjen. Sicer se že načeloma ni mogoče uspešno sklicevati na pravno neukost ali nepoznavanje prava, kaj šele na nezavedanje vpliva domnevno nepravilne davčne odločbe na drugih področjih