iuris
§ zakonZakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev · ZZSDT · velja od 15. 7. 2015

7. člen ZZSDT

(zaposlitev, samozaposlitev in delo ter zagotavljanje dela delavcev uporabniku)

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 31. 1. 2019Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba III U 406/2016-18Upravno sodišče RS · 2019

    Glede na vsebino izpodbijane odločbe sodišče pojasnjuje, da so deli tožnikove izjave ob zaslišanju, ki jih toženka izpostavlja kot pomembne za njeno presojo in se nanašajo na tožnikovo poznavanje določenih podatkov in pojmov, sicer lahko relevantni. Vendar pa je presoji njihovega pomena po drugi strani treba upoštevati, da lahko prepriča tudi podano pojasnilo, da je življenjsko, da tožnik določenih podrobnih podatkov zaradi procesa pozabljanja ni več vedel, da poznavanja pravne ureditve, kot ga je na zaslišanju pričakovala toženka, od njega (še) ni utemeljeno zahtevati, da ima angažirano računovodkinjo in odvetnico, s katerima se posvetuje glede vprašanj računovodstva, davkov in prava, in da zato ti njegovi odgovori še ne dajejo zadostne podlage za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.

  • UPRS sodba III U 285/2015Upravno sodišče RS · 2016

    Iz upravnega spisa izhaja, da tožnica ni vedela osnovnih podatkov o svojem delu, navsezadnje niti ne tega, kje bo sploh zaposlena, še manj pa kaj naj bi sploh delala. Gre za osnovne podatke o zaposlitvi in na tej podlagi je, po mnenju sodišča, tožena stranka utemeljeno ocenila, da so podani razlogi za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu v Republiki Sloveniji, torej, da ne bo delala v skladu z izdanim delovnim dovoljenjem. V obravnavanem primeru se je tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe oprla na določbo drugega odstavka 33. člena ZTuj-2, ki upravnemu organu daje podlago za odločanje po prostem preudarku, pri tem pa je pravilno uporabila namen prostega preudarka in njegovo uporabo ustrezno obrazložila.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 13. 5. 2025
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 31. 3. 2023 · trenutno
  2. 7. 7. 2015 – 30. 3. 2023

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 8Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 31. 1. 2019
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • UPRS Sodba III U 406/2016-18
    Upravno sodišče RS · 31. 1. 2019besedilo 2015–2023

    Glede na vsebino izpodbijane odločbe sodišče pojasnjuje, da so deli tožnikove izjave ob zaslišanju, ki jih toženka izpostavlja kot pomembne za njeno presojo in se nanašajo na tožnikovo poznavanje določenih podatkov in pojmov, sicer lahko relevantni. Vendar pa je presoji njihovega pomena po drugi strani treba upoštevati, da lahko prepriča tudi podano pojasnilo, da je življenjsko, da tožnik določenih podrobnih podatkov zaradi procesa pozabljanja ni več vedel, da poznavanja pravne ureditve, kot ga je na zaslišanju pričakovala toženka, od njega (še) ni utemeljeno zahtevati, da ima angažirano računovodkinjo in odvetnico, s katerima se posvetuje glede vprašanj računovodstva, davkov in prava, in da zato ti njegovi odgovori še ne dajejo zadostne podlage za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.

  • UPRS sodba III U 285/2015
    Upravno sodišče RS · 12. 2. 2016besedilo 2015–2023

    Iz upravnega spisa izhaja, da tožnica ni vedela osnovnih podatkov o svojem delu, navsezadnje niti ne tega, kje bo sploh zaposlena, še manj pa kaj naj bi sploh delala. Gre za osnovne podatke o zaposlitvi in na tej podlagi je, po mnenju sodišča, tožena stranka utemeljeno ocenila, da so podani razlogi za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu v Republiki Sloveniji, torej, da ne bo delala v skladu z izdanim delovnim dovoljenjem. V obravnavanem primeru se je tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe oprla na določbo drugega odstavka 33. člena ZTuj-2, ki upravnemu organu daje podlago za odločanje po prostem preudarku, pri tem pa je pravilno uporabila namen prostega preudarka in njegovo uporabo ustrezno obrazložila.