386. člen ZFPPIPP-UPB8
(omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika)
(1)Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da: 1. ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, 2. brez soglasja sodišča ne more: – najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, – odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, – se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
(2)Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka.
(3)Drugi odstavek tega člena se ne uporablja za pravne posle in pravna dejanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če druga pogodbena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja.
(4)Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je druga pogodbena stranka vedela, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja, če je bila pogodba sklenjena ali drug pravni posel opravljen kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja v skladu s prvim odstavkom 122. člena tega zakona.
- VSK Sklep I Cpg 62/2018Višje sodišče v Kopru · 2018
Z začetkom postopka osebnega stečaja pridobi upravitelj upravičenje kot zakoniti zastopnik zastopati stečajnega dolžnika tudi pri pravdnih (procesnih) dejanjih, ki imajo lahko vpliv na stečajno maso (prvi odstavek 386. člena in smiselno drugi odstavek 245. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 97. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v konkretni pravdi za terjatev, ki ima lahko vpliv na stečajno maso. Čeprav gre za nedenarno terjatev (ki pa vsebinsko vpliva na priglašeno terjatev stečajnega upnika - prve toženke), namreč zahtevek na ničnost kreditne pogodbe brez dvoma v konkretnem primeru vpliva na obseg stečajne mase, saj se je z navedeno kreditno pogodbo tožeča strank (sedaj stečajna dolžnica) zavezala kot solidarni porok in plačnik, da bo toženi banki namesto glavnega dolžnika poravnala zapadle obveznosti iz te kreditne pogodbe.
- VSM Sodba in sklep I Cp 1124/2017Višje sodišče v Mariboru · 2018
Nesmiselno je, da bi drugi toženec jamčil za obveznosti posojilodajalke le, če bi od pogodbe odstopila glavna dolžnica. Do odstopa glavne dolžnice od pogodbe bi namreč lahko prišlo, če posojilodajalka ne bi izpolnila svoje obveznosti - če ne bi izročila določenega zneska denarja glavni dolžnici (569. člen OZ). V tem primeru obveznost vračila posojila niti ne bi nastala in bi bilo tudi poroštvo brez smisla oziroma ne bi bilo nobene obveznosti glavne dolžnice, za katero bi poroki jamčili. Načelo koncentracije, ki velja v stečajnih postopkih, upnikom stečajnega dolžnika nalaga, da svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavljajo samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP).
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 5. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sklep I Cpg 62/2018Višje sodišče v Kopru · 8. 5. 2018
Z začetkom postopka osebnega stečaja pridobi upravitelj upravičenje kot zakoniti zastopnik zastopati stečajnega dolžnika tudi pri pravdnih (procesnih) dejanjih, ki imajo lahko vpliv na stečajno maso (prvi odstavek 386. člena in smiselno drugi odstavek 245. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 97. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v konkretni pravdi za terjatev, ki ima lahko vpliv na stečajno maso. Čeprav gre za nedenarno terjatev (ki pa vsebinsko vpliva na priglašeno terjatev stečajnega upnika - prve toženke), namreč zahtevek na ničnost kreditne pogodbe brez dvoma v konkretnem primeru vpliva na obseg stečajne mase, saj se je z navedeno kreditno pogodbo tožeča strank (sedaj stečajna dolžnica) zavezala kot solidarni porok in plačnik, da bo toženi banki namesto glavnega dolžnika poravnala zapadle obveznosti iz te kreditne pogodbe.
- VSM Sodba in sklep I Cp 1124/2017Višje sodišče v Mariboru · 3. 1. 2018
Nesmiselno je, da bi drugi toženec jamčil za obveznosti posojilodajalke le, če bi od pogodbe odstopila glavna dolžnica. Do odstopa glavne dolžnice od pogodbe bi namreč lahko prišlo, če posojilodajalka ne bi izpolnila svoje obveznosti - če ne bi izročila določenega zneska denarja glavni dolžnici (569. člen OZ). V tem primeru obveznost vračila posojila niti ne bi nastala in bi bilo tudi poroštvo brez smisla oziroma ne bi bilo nobene obveznosti glavne dolžnice, za katero bi poroki jamčili. Načelo koncentracije, ki velja v stečajnih postopkih, upnikom stečajnega dolžnika nalaga, da svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavljajo samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP).