132. člen ZFPPIPP-UPB8
(vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja)
(1)Postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začeti proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, se prekine z začetkom postopka prisilne poravnave.
(2)Postopek izvršbe ali zavarovanja iz prvega odstavka tega člena se lahko nadaljuje samo na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave, za katerega ta zakon določa, da je podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe ali zavarovanja.
(3)Začetek stečajnega postopka ima naslednje pravne posledice za postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka: 1. če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka, 2. če je upnik v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka, 3. če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek tega izvršilnega postopka, 4. postopek zavarovanja z začasno odredbo ali predhodno odredbo se ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.
(4)Velja, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja po 2. ali 3. točki tretjega odstavka tega člena, če je bil pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe: 1. pri prodaji nepremičnine: razglašen sklep o domiku nepremičnine kupcu, 2. pri prodaji nematerializiranih vrednostnih papirjev na organiziranem trgu: sklenjena prodajna pogodba, 3. pri izvršbi na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev glede denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika pri ponudniku plačilnih storitev ob začetku stečajnega postopka: vročen sklep o rubežu ponudniku plačilnih storitev, 4. v drugih primerih: kupec deponiral ali plačal kupnino.
(5)Če je v izvršilnem postopku iz tretjega odstavka tega člena izvršilno sodišče dovolilo izvršbo glede več sredstev izvršbe ali glede več predmetov izvršbe, se pravne posledice začetka stečajnega postopka presojajo po 1., 2. ali 3. točki tretjega odstavka tega člena ločeno za vsako sredstvo izvršbe in za vsak predmet izvršbe.
(6)Če je bila pred začetkom stečajnega postopka dovoljena izvršba na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev in ob začetku stečajnega postopka dolžnik nima denarnega dobroimetja ali je stanje denarnega dobroimetja manjše od dolžnikove obveznosti, za izterjavo katere je bila izvršba dovoljena, se z začetkom stečajnega postopka izvršba ustavi po 1. točki tretjega odstavka tega člena v delu, ki presega denarno dobroimetje stečajnega dolžnika pri ponudniku plačilnih storitev.
- VSL Sklep II Ip 154/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Oklic o začetku stečajnega postopka in o začetku postopka odpusta obveznosti se objavi na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, pri čemer velja neizpodbojna zakonska domneva, da je vsakdo z objavo na spletni strani seznanjen po preteku osmih dni po objavi. Odločitev o ustavitvi izvršbe je preuranjena. Sodišče namreč ni upoštevalo, da nepremičnina, ki je obremenjena s hipoteko in na katero se vodi predmetna izvršba, sodi v stečajno maso dolžnice in se že tudi prodaja v stečajnem postopku, saj pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom. Ker je v stečajnem postopku kot eno temeljnih načel uveljavljeno načelo koncentracije, ki preprečuje vodenje vzporednih postopkov prodaje premoženja stečajnega dolžnika, je usoda predmetnega izvršilnega postopka odvisna od faze in od izida stečajnega postopka, pri čemer nadaljnje postopanje izvršilnega sodišča v primeru prekinitve izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP narekujejo
- VSM Sodba I Cpg 286/2018Višje sodišče v Mariboru · 2018
V obravnavani zadevi je bil po izdani predhodni odredbi za zavarovanje terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 47.077,90 EUR, in pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, začet postopek prisilne poravnave, ki se je končal s pravnomočnim sklepom o potrjeni prisilni poravnavi, s katerim je tožeča stranka pod pogoji prisilne poravnave pridobila izvršilni naslov za izterjavo novo zavarovane terjatve. Prisilna poravnava je namreč zajela tudi zavarovane terjatve, ki so se prestrukturirale v novo zavarovane terjatve. Upoštevaje določilo tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP, ki se uporablja v zvezi z 2. točko enajstega odstavka 221.t člena ZFPPIPP, je tožeča stranka s pravnomočnim sklepom o prisilni poravnavi pridobila ne le izvršilni naslov za novo zavarovano terjatev, pač pa tudi ločitveno pravico na zarubljenih denarnih sredstvih v višini 47.077,90 EUR. Ker je torej tožeča stranka pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko pridobila ločitveno pravico na premoženju tožene stranke (denarnih sredstvih na depozitnem računu), je tožbeni zahtevek za prednostno poplačilo terjatve iz ločitvenega premoženja v stečajnem postopku utemeljen.
- VSK Sklep II Ip 181/2018Višje sodišče v Kopru · 2018
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovilo, da je upnik z zaznambo sklepa o izvršbi pridobil tudi hipoteko (ta z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini ni bila vknjižena, saj je upnik ločitveno pravico pridobil že z vknjižbo zemljiškega dolga), posledično pa je zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP s tem, ko je odločilo, da ta ločitvena pravica tudi po ustavitvi izvršbe ostane v veljavi. S tem je namreč ugotovilo obstoj pravice, ki v predmetnem izvršilnem postopku sploh ni nastala, in o njej izvršilno sodišče ne more odločati.
Povezano: sklici 10Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 4. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Ip 154/2019Višje sodišče v Ljubljani · 24. 4. 2019
Oklic o začetku stečajnega postopka in o začetku postopka odpusta obveznosti se objavi na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, pri čemer velja neizpodbojna zakonska domneva, da je vsakdo z objavo na spletni strani seznanjen po preteku osmih dni po objavi. Odločitev o ustavitvi izvršbe je preuranjena. Sodišče namreč ni upoštevalo, da nepremičnina, ki je obremenjena s hipoteko in na katero se vodi predmetna izvršba, sodi v stečajno maso dolžnice in se že tudi prodaja v stečajnem postopku, saj pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom. Ker je v stečajnem postopku kot eno temeljnih načel uveljavljeno načelo koncentracije, ki preprečuje vodenje vzporednih postopkov prodaje premoženja stečajnega dolžnika, je usoda predmetnega izvršilnega postopka odvisna od faze in od izida stečajnega postopka, pri čemer nadaljnje postopanje izvršilnega sodišča v primeru prekinitve izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP narekujejo
- VSM Sodba I Cpg 286/2018Višje sodišče v Mariboru · 8. 11. 2018
V obravnavani zadevi je bil po izdani predhodni odredbi za zavarovanje terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 47.077,90 EUR, in pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, začet postopek prisilne poravnave, ki se je končal s pravnomočnim sklepom o potrjeni prisilni poravnavi, s katerim je tožeča stranka pod pogoji prisilne poravnave pridobila izvršilni naslov za izterjavo novo zavarovane terjatve. Prisilna poravnava je namreč zajela tudi zavarovane terjatve, ki so se prestrukturirale v novo zavarovane terjatve. Upoštevaje določilo tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP, ki se uporablja v zvezi z 2. točko enajstega odstavka 221.t člena ZFPPIPP, je tožeča stranka s pravnomočnim sklepom o prisilni poravnavi pridobila ne le izvršilni naslov za novo zavarovano terjatev, pač pa tudi ločitveno pravico na zarubljenih denarnih sredstvih v višini 47.077,90 EUR. Ker je torej tožeča stranka pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko pridobila ločitveno pravico na premoženju tožene stranke (denarnih sredstvih na depozitnem računu), je tožbeni zahtevek za prednostno poplačilo terjatve iz ločitvenega premoženja v stečajnem postopku utemeljen.
- VSK Sklep II Ip 181/2018Višje sodišče v Kopru · 2. 7. 2018
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovilo, da je upnik z zaznambo sklepa o izvršbi pridobil tudi hipoteko (ta z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini ni bila vknjižena, saj je upnik ločitveno pravico pridobil že z vknjižbo zemljiškega dolga), posledično pa je zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP s tem, ko je odločilo, da ta ločitvena pravica tudi po ustavitvi izvršbe ostane v veljavi. S tem je namreč ugotovilo obstoj pravice, ki v predmetnem izvršilnem postopku sploh ni nastala, in o njej izvršilno sodišče ne more odločati.
- VSC Sklep II Ip 403/2017Višje sodišče v Celju · 14. 12. 2017
Odločilno v zadevi je, da je dolžnik v stečaju, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo z neizpodbijano II. točko izreka. Kakšen vpliv ima začetek postopka zaradi insolventnosti na začet postopek izvršbe in kakšna so postopanja sodišča določata 132. člen ZFPPIPP ter 280. člen ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo in je zmotno uporabilo materialno pravo ter zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje.