36. člen ZSVarPre-C
(veljava posameznih določb zakona)
(1)Ne glede na prvi odstavek 8. člena zakona se osnovni znesek minimalnega dohodka v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, določi v višini 265,22 eurov in se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.
(2)Ne glede na drugi odstavek 23. člena zakona se v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz prvega odstavka 20. člena zakona, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino 13.780 eurov.
(3)Ne glede na peti odstavek 34.a člena zakona se do vzpostavitve informacijske izmenjave podatkov iz osmega odstavka 62. člena zakona vloga za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana vloži pri kateremkoli centru za socialno delo.
(4)Ne glede na četrti odstavek 34.b člena zakona se do vzpostavitve informacijske izmenjave podatkov iz osmega odstavka 62. člena zakona vloga za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba vloži pri kateremkoli centru za socialno delo.
(5)Ne glede na 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 26. člena zakona se v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, višine minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, povečajo za 0,1 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(6)Ne glede na prvi odstavek 27. člena zakona se v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 13.780 eurov.
(7)Ne glede na 8.a člen in drugi odstavek 9.a člena Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83 ter Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 122/07 – odločba US, 61/10 – ZSVarPre, 40/11 – ZSVarPre-A, 110/11 – ZDIU12 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP), se do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, višina transferjev za osebe, ki jih določa ZDVDTP, določi v višini, kot je določena s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011 (Uradni list RS, št. 57/11), za nadomestilo za invalidnost in za dodatek za tujo nego in pomoč.
(8)Ne glede na 1. točko drugega odstavka 50. člena zakona se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom 50. člena zakona, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena zakona, v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, poveča za 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(9)Ne glede na 2. točko drugega odstavka 50. člena zakona se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom 50. člena zakona, v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena zakona, poveča za 0,36 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(10)Ne glede na prvi odstavek in 1. točko četrtega odstavka 51. člena zakona se višina varstvenega dodatka v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, določi v višini 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(11)Ne glede na 2. točko četrtega odstavka 51. člena zakona se višina varstvenega dodatka v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, določi v višini 0,36 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
- VDSS Sodba Psp 351/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017
Ne glede na to, da je tožnikova hči v zemljiški knjigi od 14. 5. 2015 vknjižena kot lastnica spornega stanovanja, in da ta nepremičnina presega vrednost 13.780,00 EUR, je sodišče prve stopnje, ker je ugotovilo, da tožnikova hči dejanske posesti na stanovanju v obdobju od 17. 9. 2015 do 9. 3. 2016 ni imela, pravilno zaključilo, da v tem obdobju ni imela možnosti razpolaganja s stanovanjem in ga ni mogla oddajati v najem, da bi si z njim zagotovila lastna sredstva oziroma sredstva, ki bi se upoštevala pri dodelitvi denarne socialne pomoči. V obdobju od 17. 9. 2015 do 9. 3. 2016 je bilo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča stanovanje v lasti tožnikove hčere C.C., neutemeljeno upoštevano kot premoženje pri dodelitvi denarne socialne pomoči.
- UPRS sodba I U 1195/2015Upravno sodišče RS · 2015
Tožnikovo lastno premoženje presega mejni znesek 13.780,00 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v povezavi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C izključuje pravico prosilca do BPP.
- VSRS Sklep I Up 371/2014Vrhovno sodišče RS · 2015
Glede na ureditev oprostitve plačila sodnih taks po ZST-1 in ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 v obravnavani zadevi ni pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, saj pritožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči in do denarne socialne pomoči ne bi bil upravičen, tudi če bi vlogo podal. Glede na podatke, ki so bili znani v času odločanja sodišča prve stopnje, je pravilen tudi zaključek prvostopenjskega sodišča, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni niti pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse za revizijo, saj ne glede na relativno nizek pritožnikov mesečni dohodek ni mogoče zaključiti, da bi bila s plačilom 164,00 EUR sodne takse za revizijo, ki predstavlja enkratno obveznost, občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja pritožnik ali njegovi družinski člani. Pritožnikovo navedbo o plačevanju preživnine za dva otroka, ki jo je pritožnik prvič podal šele v pritožbi, pa Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljeno pritožbeno novoto.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 11. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Psp 351/2017Višje delovno in socialno sodišče · 16. 11. 2017
Ne glede na to, da je tožnikova hči v zemljiški knjigi od 14. 5. 2015 vknjižena kot lastnica spornega stanovanja, in da ta nepremičnina presega vrednost 13.780,00 EUR, je sodišče prve stopnje, ker je ugotovilo, da tožnikova hči dejanske posesti na stanovanju v obdobju od 17. 9. 2015 do 9. 3. 2016 ni imela, pravilno zaključilo, da v tem obdobju ni imela možnosti razpolaganja s stanovanjem in ga ni mogla oddajati v najem, da bi si z njim zagotovila lastna sredstva oziroma sredstva, ki bi se upoštevala pri dodelitvi denarne socialne pomoči. V obdobju od 17. 9. 2015 do 9. 3. 2016 je bilo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča stanovanje v lasti tožnikove hčere C.C., neutemeljeno upoštevano kot premoženje pri dodelitvi denarne socialne pomoči.
- UPRS sodba I U 1195/2015Upravno sodišče RS · 29. 9. 2015
Tožnikovo lastno premoženje presega mejni znesek 13.780,00 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v povezavi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C izključuje pravico prosilca do BPP.
- VSRS Sklep I Up 371/2014Vrhovno sodišče RS · 19. 2. 2015
Glede na ureditev oprostitve plačila sodnih taks po ZST-1 in ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 v obravnavani zadevi ni pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, saj pritožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči in do denarne socialne pomoči ne bi bil upravičen, tudi če bi vlogo podal. Glede na podatke, ki so bili znani v času odločanja sodišča prve stopnje, je pravilen tudi zaključek prvostopenjskega sodišča, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni niti pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse za revizijo, saj ne glede na relativno nizek pritožnikov mesečni dohodek ni mogoče zaključiti, da bi bila s plačilom 164,00 EUR sodne takse za revizijo, ki predstavlja enkratno obveznost, občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja pritožnik ali njegovi družinski člani. Pritožnikovo navedbo o plačevanju preživnine za dva otroka, ki jo je pritožnik prvič podal šele v pritožbi, pa Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljeno pritožbeno novoto.