210. člen ZSKZDČEU-1
Razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve
(1)Domače sodišče ne izvrši odločbe pristojnega sodišča druge države članice o odvzemu predmetov oziroma premoženjske koristi, če: 1. so predmeti, ki jih zajema odločba, kulturna dediščina Republike Slovenije; 2. je bilo kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila izdana odločba, ali če je bilo predhodno kaznivo dejanje, ki je bilo obravnavano skupaj s kaznivim dejanjem pranja denarja: a) storjeno na ozemlju Republike Slovenije, b) je bilo storjeno zunaj ozemlja druge države članice, ki je izdala odločbo iz prejšnjega člena, če za taka dejanja, storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije, po pravu Republike Slovenije pregon ni dopusten; 3. je bila zoper isto osebo zaradi istega dejanja izdana pravnomočna odločba o odvzemu v Republiki Sloveniji, ali če je bila taka pravnomočna odločba izdana in že izvršena v drugi državi članici; 4. dejanje, zaradi katerega je predlagan odvzem, ni kaznivo dejanje po pravu Republike Slovenije, razen če gre za kaznivo dejanje iz drugega odstavka 9. člena tega zakona; 5. bi izvršitev odvzema v Republiki Sloveniji zastarala, če bi bili za kaznivo dejanje po pravu Republike Slovenije pristojni njeni organi; 6. je bila isti osebi glede odvzema v državi odreditve ali v Republiki Sloveniji izdana amnestija ali pomilostitev; 7. bi bilo izvrševanje po pravu Republike Slovenije v nasprotju s predpisi o imuniteti ali privilegijih; 8. je izvrševanje v nasprotju s pravicami dobrovernih tretjih oseb; 9. glede na potrdilo iz Priloge 12 tega zakona oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, na podlagi katerega je bila izdana odločba o odvzemu, razen, če so podani pogoji, kot jih ta zakon določa za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti (prvi odstavek 13. člena tega zakona); 10. obstajajo objektivni razlogi za prepričanje, da je bila odločba izdana z namenom kaznovanja osebe zaradi njenega spola, rase, vere, narodnosti, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali da bi oseba lahko bila iz teh razlogov v slabšem položaju; 11. je z odločbo odrejen odvzem, ki se po pravu Republike Slovenije v kazenskem postopku ne bi mogel izreči.
(2)V kazenskih zadevah v zvezi z dajatvami, davki, carinami in devizami se izvrševanja odločbe ne sme zavrniti zgolj zato, ker po pravu Republike Slovenije niso predpisane iste vrste dajatev ali davkov ali ker niso predpisane iste vrste določb o dajatvah, davkih, carinah ali devizah kot po pravu države odreditve.
- VSM Sklep II Kp 26232/2022Višje sodišče v Mariboru · 2022
Okoliščina, ali je bila država, ki predlaga priznanje in izvršitev svoje sodbe, v času, ko je postala sodba pravnomočna, že članica Evropske unije ali ne, za odločanje o utemeljenosti predloga nima pomena. Republike Hrvaška in Republika Slovenija sta v času, ko je prva slednji podala predlog za priznanje in izvršitev svoje sodbe, druga pa o tem odloča, članici Evropske unije, zato sta druga drugi upravičeni podati tak predlog oziroma dolžni presojati njegovo upravičenost ter sodbo priznati in izvršiti, če so za to podani pogoji, določeni v ZSKZDČEU-1. Presoja okoliščin, ali je prišlo do zastaranja pravice do odvzema premoženjske koristi in ali so organi Republike Hrvaške pred podajo obravnavanega predloga Republiki Sloveniji poskušali izterjati protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ni predmet tega postopka. Odločanje o ugovoru zastaranja je v pristojnosti davčnega organa, ki je pristojen za izvršitev sodbe glede odvzema premoženjske koristi.
- VSL Sklep I Cp 1518/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Uredba Bruselj I se na podlagi 1. točke prvega člena uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Ne zajema pa dejanj pri izvajanju državne oblasti (acta iure imperii). Spori iz ZOPNI niso civilni ali gospodarski spori, kot jih opredeljuje Uredba Bruselj I, ker je njihov temelj v izvajanju državne oblasti, ko država zaradi javnopravnega varstva preko civilnih sankcij izreka ukrepe, s katerimi posega v lastninsko pravico toženca, ki je pridobil premoženje na nezakonit način. Tožba iz ZOPNI, ki jo uveljavlja država zoper toženca, je po svoji vsebini penalna, kar je posledično tudi podlaga za reipersekutorni oziroma vrnitveni zahtevek in prenos lastninske pravice na državo, kar dodatno potrjuje, da pravna podlaga tožbenega zahtevka niso (klasični) civilnopravni oziroma zasebnopravni predpisi. Glede na opisano naravo spora je uporaba Uredbe Bruselj I v sporih iz ZOPNI izključena.
- SEU odločbaSodišče EU · 2024
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 6. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sklep II Kp 26232/2022Višje sodišče v Mariboru · 1. 9. 2022besedilo 2021–2026
Okoliščina, ali je bila država, ki predlaga priznanje in izvršitev svoje sodbe, v času, ko je postala sodba pravnomočna, že članica Evropske unije ali ne, za odločanje o utemeljenosti predloga nima pomena. Republike Hrvaška in Republika Slovenija sta v času, ko je prva slednji podala predlog za priznanje in izvršitev svoje sodbe, druga pa o tem odloča, članici Evropske unije, zato sta druga drugi upravičeni podati tak predlog oziroma dolžni presojati njegovo upravičenost ter sodbo priznati in izvršiti, če so za to podani pogoji, določeni v ZSKZDČEU-1. Presoja okoliščin, ali je prišlo do zastaranja pravice do odvzema premoženjske koristi in ali so organi Republike Hrvaške pred podajo obravnavanega predloga Republiki Sloveniji poskušali izterjati protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ni predmet tega postopka. Odločanje o ugovoru zastaranja je v pristojnosti davčnega organa, ki je pristojen za izvršitev sodbe glede odvzema premoženjske koristi.
- VSL Sklep I Cp 1518/2017Višje sodišče v Ljubljani · 29. 6. 2017besedilo 2013–2021
Uredba Bruselj I se na podlagi 1. točke prvega člena uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Ne zajema pa dejanj pri izvajanju državne oblasti (acta iure imperii). Spori iz ZOPNI niso civilni ali gospodarski spori, kot jih opredeljuje Uredba Bruselj I, ker je njihov temelj v izvajanju državne oblasti, ko država zaradi javnopravnega varstva preko civilnih sankcij izreka ukrepe, s katerimi posega v lastninsko pravico toženca, ki je pridobil premoženje na nezakonit način. Tožba iz ZOPNI, ki jo uveljavlja država zoper toženca, je po svoji vsebini penalna, kar je posledično tudi podlaga za reipersekutorni oziroma vrnitveni zahtevek in prenos lastninske pravice na državo, kar dodatno potrjuje, da pravna podlaga tožbenega zahtevka niso (klasični) civilnopravni oziroma zasebnopravni predpisi. Glede na opisano naravo spora je uporaba Uredbe Bruselj I v sporih iz ZOPNI izključena.
- SEU odločbaSodišče EU · 5. 6. 2024besedilo 2021–2026
Brez jedra.