230. člen ZDR-1
(uveljavitev in uporaba zakona)
(1)Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2)Določba tretjega odstavka 59. člena tega zakona se začne uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.
(3)Določbe tretjega do sedmega odstavka 79. člena tega zakona se uporabljajo za pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene za določen čas po uveljavitvi tega zakona.
(4)Določbe desetega odstavka 137. člena tega zakona se začnejo uporabljati 90 dni po uveljavitvi tega zakona in se uporabljajo za čas odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače v breme zdravstvenega zavarovanja po začetku uporabe teh določb.
- VDSS Sodba Pdp 133/2021Višje delovno in socialno sodišče · 2021
Delavec se vnaprej pravici, ki mu gre po zakonu, ne more veljavno odpovedati, glede pravice, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove tako, da jo pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, o njej sporazume.
- VDSS Sodba in sklep Pdp 209/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017
Po novem ZDR-1 delavcu pripada odpravnina tudi ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi izteka te pogodbe (kakor to ureja tretji do sedmi odstavek 79. člena ZDR-1). Ker gre pri odpravnini za novo pravico, se v skladu s prehodno določbo (tretji odstavek 230. člena ZDR-1) ta nanaša le na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so sklenjene po uveljavitvi tega zakona, torej od 12. 4. 2013 naprej. Tožeča stranka ima tako zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, pravico do odpravnine le za obdobje zaposlitve pri toženi stranki od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014 ter od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2015 (to je le za čas trajanja zaposlitve po pogodbah o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih po uveljavitvi ZDR-1 dalje).
- VDSS Sodba Pdp 992/2016Višje delovno in socialno sodišče · 2017
Nesoglasja med strankama glede opravljenega števila ur nad mesečno obveznostjo, ki ga tožena stranka ni plačala, v veliki meri izhajajo iz tožničinega pojmovanja delovnega časa, v katerega je po njenem mnenju potrebno šteti ves čas, ko je bila tožnica na razpolago delodajalcu oziroma ni mogla prosto razpolagati s svojim časom, sem pa je tožnica vštevala tudi več kot štiriurno prekinitev dela. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ni mogoče teh ur čakanja na delo v okviru deljenega delovnega časa zajeti v efektivni delovni čas. Pravilno je tudi ugotovilo, da v efektivni delovni čas po 2. odstavku 3. člena ZDCOPMD tudi ni zajet čas razpoložljivosti. Tožničina štiriurna prekinitev pa tudi ni čas razpoložljivosti, saj je to čas, ko se od mobilnega delavca ne zahteva, da ostane na delovnem mestu, vendar mora biti na voljo, da se ga pozove na začetek ali nadaljevanje vožnje ali opravljanje drugih del. Po določbi 3. odstavka 230. člena ZDR-1 se določbe 3. do 7. odstavka 79. člena tega zakona v zvezi s plačilom odpravnine delavcu zaposlenemu za določen čas uporabljajo za pogodbe o zaposlitvi, ki so bile sklenjene za določen čas po uveljavitvi ZDR-1 in ne za pogodbe o zaposlit
Različice besedila: 13Pokaži ▾
- od 23. 12. 2023 · trenutno
- 8. 11. 2023 – 22. 12. 2023
- 13. 4. 2022 – 7. 11. 2023
- 11. 2. 2022 – 12. 4. 2022
- 13. 7. 2021 – 10. 2. 2022
- 23. 12. 2020 – 12. 7. 2021
- 3. 1. 2020 – 22. 12. 2020
- 12. 4. 2019 – 2. 1. 2020
- 24. 3. 2017 – 11. 4. 2019
- 22. 7. 2016 – 23. 3. 2017
- 16. 5. 2016 – 21. 7. 2016
- 7. 7. 2015 – 15. 5. 2016
- 4. 4. 2013 – 6. 7. 2015
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 5. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 133/2021Višje delovno in socialno sodišče · 7. 5. 2021besedilo 2020–2021
Delavec se vnaprej pravici, ki mu gre po zakonu, ne more veljavno odpovedati, glede pravice, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove tako, da jo pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, o njej sporazume.
- VDSS Sodba in sklep Pdp 209/2017Višje delovno in socialno sodišče · 27. 7. 2017besedilo 2017–2019
Po novem ZDR-1 delavcu pripada odpravnina tudi ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi izteka te pogodbe (kakor to ureja tretji do sedmi odstavek 79. člena ZDR-1). Ker gre pri odpravnini za novo pravico, se v skladu s prehodno določbo (tretji odstavek 230. člena ZDR-1) ta nanaša le na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so sklenjene po uveljavitvi tega zakona, torej od 12. 4. 2013 naprej. Tožeča stranka ima tako zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, pravico do odpravnine le za obdobje zaposlitve pri toženi stranki od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014 ter od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2015 (to je le za čas trajanja zaposlitve po pogodbah o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih po uveljavitvi ZDR-1 dalje).
- VDSS Sodba Pdp 992/2016Višje delovno in socialno sodišče · 23. 3. 2017besedilo 2016–2017
Nesoglasja med strankama glede opravljenega števila ur nad mesečno obveznostjo, ki ga tožena stranka ni plačala, v veliki meri izhajajo iz tožničinega pojmovanja delovnega časa, v katerega je po njenem mnenju potrebno šteti ves čas, ko je bila tožnica na razpolago delodajalcu oziroma ni mogla prosto razpolagati s svojim časom, sem pa je tožnica vštevala tudi več kot štiriurno prekinitev dela. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ni mogoče teh ur čakanja na delo v okviru deljenega delovnega časa zajeti v efektivni delovni čas. Pravilno je tudi ugotovilo, da v efektivni delovni čas po 2. odstavku 3. člena ZDCOPMD tudi ni zajet čas razpoložljivosti. Tožničina štiriurna prekinitev pa tudi ni čas razpoložljivosti, saj je to čas, ko se od mobilnega delavca ne zahteva, da ostane na delovnem mestu, vendar mora biti na voljo, da se ga pozove na začetek ali nadaljevanje vožnje ali opravljanje drugih del. Po določbi 3. odstavka 230. člena ZDR-1 se določbe 3. do 7. odstavka 79. člena tega zakona v zvezi s plačilom odpravnine delavcu zaposlenemu za določen čas uporabljajo za pogodbe o zaposlitvi, ki so bile sklenjene za določen čas po uveljavitvi ZDR-1 in ne za pogodbe o zaposlit