203. člen ZDR-1

Ker je predlagatelj svoj predlog za posredovanje podatkov utemeljeval s Kolektivnim dogovorom, ki nima narave zakona, temveč gre za kolektivno pogodbo, posredovanje zahtevanih podatkov na tej podlagi ni utemeljeno. ZSPJS v prvem odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. V šestem odstavku tega člena pa je določeno, da so ne glede na določbo prvega odstavka tega člena javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Vendar pa navedena zakonska določila sindikatu v kolektivnem delovnem sporu ne podeljujejo upravičenja za pridobitev zahtevanih podatkov. Predlagatelj ne more v kolektivnem delovnem sporu zahtevati dostopa do informacij javnega značaja. Za to je predpisan drug postopek in pristojen drug organ (in v zvezi s pravnimi sredstvi dr

Tožnica kot ravnateljica je bila zadolžena in odgovorna za zakonitost dela toženke kot njena zakonita zastopnica (drugi odstavek 31. člena ZZ). Tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi je bila odgovorna za zakonitost dela toženke. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ugotovljenih kršitev ni mogoče obravnavati ločeno oziroma vsako zase, temveč skupaj, kar privede do zaključka, da jih je bilo veliko in z različnih področij (študentsko delo, zaposlovanje, varovanje dostojanstva delavcev pri delu, delovnopravno varstvo, šolstvo). Vsaka kršitev sama zase morebiti ne bi bila zadosten razlog za razrešitev, vse skupaj pa kažejo na tožničino sistematično kršenje predpisov in opuščanje dolžnega ravnanja.

Predlagatelj v ugotovitvenem delu predloga nasprotnemu udeležencu očita kršitev tretjega odstavka 4. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPK), ker je bilo sindikalnemu predstavniku vabilo in gradivo na skupno izredno sejo sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda, sklicano spornega dne, posredovano šele na izrecni poziv sindikalnega predstavnika dva dni pred sejo. Pravilno je stališče, da nasprotni udeleženec ni kršil navedene določbe KPK, ne glede na to, da je vabilo in gradivo posredoval šele pozneje na izrecni poziv sindikalnega predstavnika. Pravilna je presoja, da nasprotni udeleženec ni onemogočil sindikalnemu predstavniku predlagatelja pristopa na sejo. Predsednik sveta je v neformalnem razgovoru sindikalnemu predstavniku povedal, da bo predlagal zaprtje oziroma izključitev javnosti seje. O omejitvi (izključitvi) javnosti seje predsednik sveta zavoda sam ni pristojen odločiti. Ker sindikalni predstavnik sploh ni pristopil na skupno izredno sejo sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda spornega dne, mu nasprotni udeleženec ni onemogočil prisotnosti na tej seji. Zato ni podana kršitev tretjega odstavka 4. člena KPK.

Sporna Pogodba se šteje za kolektivno pogodbo (VIII Ips 26/2013). Po 17. členu ZKolP se po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe do sklenitve nove, vendar najdalj eno leto, če stranki ne določila drugače, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom ter varnost in zdravje pri delu.

Panožna kolektivna pogodba nalaga delodajalcu obračun in odvod sindikalne članarine, zato je v zvezi s tem vprašanjem predmetni spor šteti za kolektivni delovni spor po a) točki 6. člena ZDSS-1, ker gre za spor o izvrševanju kolektivne pogodbe. Glede na trditve predlagatelja v predlogu o spornih ravnanjih nasprotnega udeleženca (izvajanje pritiska na člane sindikata s strani nasprotnega udeleženca, nagovarjanje članov predlagatelja k izstopu iz članstva, izpisovanje članov predlagatelja, …) pa se po stališču pritožbenega sodišča predmetni spor (vsaj delno) uvršča tudi med spore o pristojnosti sindikata v zvezi z delovnim razmerji po e) točki 6. člena ZDSS-1. Zatrjevana ravnanja nasprotnega udeleženca bi namreč posegala tudi v avtonomijo sindikata, v pravice delavcev iz delovnega razmerja do svobodnega včlanjevanja v sindikalne organizacije (76. člen URS.) in s tem tudi v pristojnosti sindikata, ki jih ima ta v zvezi s svojimi člani, torej delavci.