51. člen ZNPPol

Trenutek, ko posameznik postane subjekt kazenskega postopka in s tem nosilec procesnih jamstev, se presoja skozi materialno-objektivno merilo obdolžitve, ki ga je v posameznih primerih treba dopolniti s formalno-objektivnim merilom. Pri tej presoji, ki je dejansko vprašanje (quaestio facti) vsakega posamičnega primera, je odločilna konkretna možnost določeni osebi očitati izvršitev določenega kaznivega dejanja, okoliščine, ki takšen sum potrjujejo, pa morajo za takšen sklep zadoščati tudi objektivnemu opazovalcu. V obravnavani zadevi je celoten postopek potekal kot rutinska kontrola prometa in upoštevanja cestnoprometnih predpisov, pri čemer ni zaznati takšnih okoliščin, ki bi kazale na to, da se je postopek preusmeril v prikrito (pred)kazensko preiskavo. Drugače kot v primerih, kjer je šlo za nadzor območij, kjer se zbirajo uživalci in preprodajalci prepovedanih drog, kjer je šlo za obdolžence, ki so bili poznani policistom iz predhodnih postopkov, oziroma so policisti neposredno zaznali izmenjavo sumljivih predmetov, zgolj zaznava vonja po konoplji sama po sebi še ne pomeni, da je bil sum storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 že osredotočen na obso

Temeljni namen privilegija zoper samoobtožbo, kot izvira iz četrte alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) je, da se državi preprečuje prisiliti posameznika, da postane del dokazov zoper samega sebe. Z njim se ohranjata obdolženčeva procesna subjektiviteta in njegovo človekovo dostojanstvo ter s tem pošten postopek. Ko obdolženca organi pregona o privilegiju zoper samoobtožbo poučijo, mu omogočijo, da je povsem pasiven. To pomeni, da obdolžencu ni treba izjaviti ničesar v zvezi s kaznivim dejanjem, ničesar s čimer bi se inkriminiral ali s čimer bi se lahko inkriminiral proti svoji volji. Gre za preprečevanje, da bi obdolženec izpovedal zoper samega sebe, bodisi zaradi prisile, bodisi zaradi neinformiranosti, misleč, da mora tako ravnati. V konkretni zadevi je ključno vprašanje, ali je bil v času ustavitve A. A. vozila in policijskega postopka sum na obdolženca že osredotočen. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno, ali bi morala policija ravnati v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP, po kateri mora, preden začne od osumljenca zbirati obvestila, osumljencu dati pravni pouk. Vprašanje osredotočenosti suma in z njim povezano p

Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu višji kriminalistični inšpektor policist. Toženka je tožniku s sklepom z dne 6. 7. 2022 razveljavila pogodbo o zaposlitvi na podlagi ugotovitve, da zoper njega obstaja varnostni zadržek, zaradi česar ob sklenitvi delovnega razmerja ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 44. člena ZODPol za sklenitev delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se pravni standard utemeljenega dvoma o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe lahko ugotavlja tudi na podlagi dejstev iz delovnopravnega spora. Ker je hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja mogoče pojmovati kot ugotovitev o tožnikovih življenjskih razmerah, je takšna presoja skladna z jezikovno razlago tretjega odstavka 52. člena ZODPol. Dejstvo, da je tožnik s tiskanjem obvestila o javni dražbi nadlegoval in ustrahoval uslužbenko policije, utemeljuje dvom v zakonitost in strokovnost njegovega dela pri toženki. Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da je bil tožnik v kazenskem postopku pravnomočno oproščen. Pravilno je izpostavilo, da je bilo tudi v kazenskem postopku njegovo ravnanje ugotovljeno in spoznano kot nedopustno, vendar pa ni izpol

Glede na navedene okoliščine, ko se obtoženi ni podredil ukazu policista, da izroči sporni predmet, ki ga je policist C. C. zaznal še pred ukazom na izročitev, ko je obtoženi pred tem sam odvrgel en zavitek na travo, ko se je pri poskusu bega celo prerival s policistom, je policist C. C. imel vsa pooblastila, da izvede pregled obtoženega po določbah 52. člena ZNPPol, pri čemer je bil obtoženi predhodno tudi opozorjen, da se bo zoper njega opravil pregled (drugi odstavek 52. člena ZNPPol). Ob navedenem se zaključek sodišča prve stopnje o zakonitem zasegu prepovedane droge heroina in kokaina izkaže kot pravilen in ni podana kršitev privilegija zoper samoobtožbo ter teh dokazov (zasežene droge) ni treba izločiti, kot to zmotno zatrjuje pritožnik.

Policista sta v trenutku, ko sta se na podlagi informacij o preteklem ravnanju obtoženca odločila za varnostni pregled vseh treh oseb v vozilu, imela dovolj konkretnih podatkov, da sta upoštevaje nastalo situacijo lahko utemeljeno sklepala na določeno stopnjo verjetnosti napada. Razpolagala sta z informacijo, da ima obtoženec odprto tiralico, ker se po pozivu Okrožnega sodišča v Kranju ni zglasil na prestajanje zaporne kazni, prav iz tega razloga sta policista vozilo, v katerem se je kot sopotnik peljal obtoženec, tudi zaustavila. Od osebe, ki se ni podredila pozivu sodišča na prestajanje zapore kazni in za katero je izdana tiralica, je tudi po presoji sodišča druge stopnje povsem razumno pričakovati, da se bo pri izvršitvi prisilne privedbe uprla oziroma pobegnila, da bi se izognila prestajanju kazni (kateremu se je že izogibala). Ob upoštevanju dejstva, da sta se v vozilu skupaj z obtoženim nahajali še dve drugi osebi, ki sta bili policistoma neznani, sta policista tudi z njima opravila varnostni pregled, saj nista mogla vedeti, kakšna bo njuna reakcija, lahko pa sta sklepala, da sta z obtožencem povezani. Poleg tega je dodatna navzočnost neznanih z obtožencem povezanih oseb s

Naboja sta bila odkrita in zasežena med izvajanjem varnostnega pregleda prevoznega sredstva po določbah 51. člena ZNPPol, zato policist, ki storilcu ni pred zasegom dal pravnega pouka po 1. alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 148. člena ZKP, ni kršil določb prekrškovnega postopka in dokaz z zasegom nabojev ni dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Stališče sodišča prve stopnje, da bi policisti v vsakem primeru morali zaseči predmete, tudi brez storilčevega voljnega sodelovanja, je sicer pravilno, vendar ta njihova dolžnost ne more sanirati predhodne nezakonitosti zasega predmetov. Pred pozivom na izročitev predmeta bi moral biti storilec prekrška najprej ustrezno poučen, nato pa bi ob morebitni odklonitvi izročitve predmeta oziroma kršiteljevi pasivnosti policisti lahko opravili pregled osebe (pretipali oblačila osebe in pregledali vsebino stvari, ki jih ima pri sebi oziroma s sabo - četrti odstavek 52. člena ZNPPol). Skladno z drugim odstavkom 52. člena ZNPPol pred začetkom pregleda policisti res ukažejo osebi, naj sama izroči predmete (razen če bi to lahko ogrozilo varnost ljudi ali premoženja), vendar v kolikor je na osebo že osredotočen sum, da je storila prekršek ali kaznivo dejanje, jih ta določba ne odvezuje podaje pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo, da se izročitev predmeta šteje za zakonito.

Dolžnost policije, da osumljenca kaznivega dejanja oziroma storilca prekrška pouči o privilegiju zoper samoobtožbo po četrtem odstavku 148. člena ZKP ali drugi alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1 (t. i. opozorilo Miranda) se vzpostavi tisti hip, ko je bil sum zoper njega osredotočen (razlogi za sum storitve kaznivega dejanja ali zaznava prekrška).

V dani situaciji, ker do prostovoljne izročitve ni prišlo, bi policija od D. D. predmet, ki ga je imel v posesti, lahko pridobila le na podlagi odredbe za opravo osebne preiskave, ki pa v predmetni zadevi ni bila pridobljena. Glede na povedano sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrača pritožbeno tezo, da gre za zakonit dokaz in se strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da je policija do inkriminiranega zavitka (v katerem je bila ugotovljena prepovedana droga) prišla s kršitvijo določb ZKP, ki določa pogoje za zaseg predmetov osumljencu (214. člen ZKP) v povezavi z določbo drugega odstavka 58. člena ZP-1. Zato je sodišče upravičeno sledilo predlogu zagovornika za izločitev vseh dokazov, ki so bili pridobljeni dne 19. 4. 2022 in je iz spisa izločilo tudi dele uradnih zaznamkov, ki se konkretno nanašajo na opisani zaseg. Sicer pa pritožbena graja, ki se zavzema za izločitev vseh dokazov, ki jih je policija pridobila po 19. 4. 2022, ni utemeljena. Iz spisovnih podatkov in razlogov izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je policija opravljala kontrole na varnostnem območju na podlagi anonimne prijave, da naj bi oseba, ki je bila identificirana kot A. A., preproda

Za presojo, ali je pri izročitvi predmetov s strani obdolženca šlo za kršitev ZKP, je bistveno vprašanje, ali je v trenutku poziva policista obdolžencu k izročitvi predmetov nanj že bil osredotočen sum (razlogi za sum), bodisi storitve kaznivega dejanja bodisi prekrška. V prvem primeru se sproži pravica obdolženca oziroma dolžnost policije za pravni pouk o privilegiju zoper samoobtožbo po četrtem odstavku 148. člena ZKP, v drugem pa po drugi alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1. Sum je vsekakor bil osredotočen na obdolženca, bodisi glede kaznivega dejanja ali prekrška, zato ne prideta v poštev niti 51. oziroma 52. člen ZNPPol.

Poslovanje policistov, ko gre za tako občutljiva vprašanja, kot je poseg v zasebnost, ki je varovan že v členu 35 Ustave RS in ki vključuje tudi varnostni pregled predmetov, ki jih ima preiskovani pri sebi, mora biti izveden v skladu z določbami člena 51 ZNPPol in v takih primerih so policistova pooblastila zamejena s predpostavkami, določenimi v citiranem zakonskem določilu.

Policisti so dolžni in upravičeni odrediti preizkus alkoholiziranosti zoper vsakega udeleženca cestnega prometa, ko je podan sum vožnje pod vplivom alkohola. Obdolženec je sam potrdil, da je bil do kraja nedovoljene ustavitve vozila on voznik, policisti pa so v zvezi z raziskovanjem okoliščin temeljnega prekrška imeli nalogo ugotoviti vse pravno relevantne okoliščine in torej tudi odrediti preizkus alkoholiziranosti, glede na to, da se je med postopkom zaradi temeljnega prekrška pojavil sum, da je obdolženec pod vplivom alkohola. Kljub temu, da je bil obdolžencu odrejen preizkus alkoholiziranosti več ur po nedovoljeni zaustavitvi vozila, je bil ta odrejen zakonito. Obdolžencu ni bil odrejen preizkus alkoholiziranosti zato, ker je po prihodu interventnih služb premaknil za 2 metra vozilo ali zato, ker je spal v nevozečem vozilu, temveč zaradi njegove predhodne udeležbe v cestnem prometu, ki jo je v zagovoru tudi sam priznal.

Za preiskavo zaprtega (zaklenjenega) predala v potniški kabini osebnega vozila (prevoznega sredstva) se smiselno uporabljajo določbe ZKP, ki veljajo za hišno preiskavo.