VSC Sodba II Kp 35125/2017

Pritožba okrajne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke člena 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obtoženca oprostilo storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku člena 186 KZ-1. Po prvem odstavku člena 498 ZKP mu je odvzelo 676,50 gramov zasežene konoplje, na podlagi prvega odstavka člena 96 ZKP pa je s stroški tega kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka člena 92 ZKP (razen krivdno povzročenih stroškov), s potrebnimi izdatki obtoženca ter s potrebnimi izdatki in nagrado njegovega zagovornika, obremenilo proračun.

2Taki odločitvi nasprotuje okrajna državna tožilka, ki v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (3. točka prvega odstavka člena 370 ZKP v zvezi s členom 373 ZKP) in predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Na vloženo pritožbo okrajne državne tožilke je podal odgovor obtoženčev zagovornik, ki v celoti pritrjuje razlogom za izrek oprostilne sodbe v izpodbijani sodbi in predlaga, da se pritožba okrajne državne tožilke kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

4Pritožba je neutemeljena.

5Prvo sodišče je v izpodbijani sodbi po izvedenem dokaznem postopku kot ključno presojalo, ali je varnostni pregled obtoženca dne 11. 8. 2017 ob 10.50 uri na ... bil izveden v skladu z določbami člena 51 Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ki določa, da pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti opraviti varnosti preglede osebe takrat, če je mogoče pričakovati njen napad ali samopoškodbo, tako opravljen varnostni pregled pa obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, policisti pa posebej ugotavljajo, ali je pregledana oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s seboj druge nevarne predmete ali snovi. Ob predpostavki, da varnostni pregled ne obsega telesne in osebne preiskave in da policisti lahko pregledajo le tiste predmete, ki jih ima oseba pri sebi in bi v njih lahko bilo skrito bodisi orožje ali drugi nevarni predmeti oziroma snovi, je prvo sodišče v tej zvezi presojalo, ali je policist K., izhajajoč pri tem iz citirane zakonske določbe člena 51 ZNPPol imel v kritičnem času pooblastilo tudi za pregled notranjosti obtoženčeve torbice. Ob v tem delu nasprotujoči izpovedbi policistke R. z izpovedbo policista K. je prvo sodišče ocenilo, da obstaja dvom v zakonitost zaseženih predmetov (štirje zavitki prepovedane substance in obtoženčev mobitel), saj je tako izveden zaseg pomenil po prepričanju prvega sodišča poseg v obtoženčevo zasebnost. Taki zaključki prvega sodišča so se nadalje odrazili v ugotovitvi o nezakonitosti z opisanim načinom pridobljenih dokazov, navedenih v točki 17) izpodbijane sodbe, kar je ob upoševanju določbe drugega odstavka člena 18 ZKP zaradi nespoštovanja določb členov 51 in 52 ZNPPol in kršitvi obtoženčeve pravice do zasebnosti terjalo izločitev ne le teh dokazov, temveč tudi nadaljnjih, pridobljenih na tej podlagi (z dne 12. 8. 2017 v stanovanju ... opravljeno hišno preiskavo in v tej preiskavi zaseženih predmetov).

6Državna tožilka v zavzemanju za ugotovitev zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja take zaključke prvega sodišča problematizira in kot ključno izpostavlja napačno dokazno oceno izpovedb zaslišanih prič v izpodbijani sodbi in sicer policistke R. in policista K. ter vztraja pri tem, da bi prvo sodišče moralo pokloniti vero policistu K., ki je postopek vodil in skladno z obtožencem povedal, da je bil obtoženec pri postopku vzkipljiv in je kričal, česar se policistka R.ni spomnila, kot tudi ne, da je obtoženec že bil obravnavan zaradi droge. Iz teh razlogov zato ne vzdrži zaključek v izpodbijani sodbi, da policistka R. ni povedala, da se postopka morda ne spomni. Prav tako je po oceni pritožbe prvo sodišče prezrlo, da je še pred predočitvijo izpovedbe R. policist K. sam izpovedal, da je obtoženec imel torbico na kolesu (v košari kolesa) in je torbico potem, ko je kolo vrgel, vzel in jo dal nase, saj se je uprl tudi pozivu policista, naj torbico izroči. Izpovedba policista K. je po prepričanju pritožbe v tem delu skladna tudi z obtoženčevim zagovorom, ki je ves čas trdil le, da je imel s seboj štiri zavitke, da je policist K. odprl njegovo torbico, za katero ni rekel, da jo je imel v košari, kar po prepričanju pritožbe izhaja tudi iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah storjenega kaznivega dejanja z dne 11. 8. 2017 (list. št. 39). To ključno okoliščino pa sodišče prve stopnje ni dovolj natančno raziskalo, saj ni opravilo soočenja obeh ključnih prič (policista K. in policistke R.), zato je po prepričanju pritožbe tudi preuranjeno odločilo izločitvi dokazov v skladu s četrtim odstavkom člena 340 ZKP) in posledično z izrekom oprostilne sodbe sprejelo nepravilno odločitev. Takim pritožbenim navedbam ni priznati uspeha.

7V izpodbijani sodbi so natančno povzeti tako obtoženčev zagovor, kot tudi izpovedbi policistke R. in policista K. že tekom preiskave in nato na glavni obravnavi, česar pa pritožba ne problematizira. Od ugotovitve, kje se je nahajala obtoženčeva torbica v času varnostnega pregleda, je bila odvisna odločitev o (ne)zakonito opravljenem varnostnem pregledu. Kot je na podlagi primerjav izpovedb obeh navedenih prič že tekom preiskave in nato še na glavni obravnavi ugotovilo prvo sodišče, česar pritožba prav tako ne problematizira, je policist K. že v preiskavi ves čas trdil, da je imel obtoženec torbico čez ramo. Šele po predočitvi izpovedbe policistke R. na glavni obravnavi, ki pa je o tem izpovedala nasprotno (točka 12) izpodbijane sodbe), pa je tako njeno izpovedbo v tem delu in sicer, da je policist K. po opravljenem varnostnem pregledu obtoženca pozval, da stopi po torbico, ki jo je imel v košari na kolesu, jo potem tudi sam prijel in jo pregledal, označil za zmotno in je vztrajal pri tem, da je obtoženčeva torbica bila sicer najprej v košari, nato pa jo je obtoženec dal čez ramo. Taka izpovedba policista K. pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni utemeljevala še dodatnega soočenja obeh ključnih prič kot to terja pritožba, saj sta namreč obe priči decidirano vztrajali ves čas vsaka pri svoji izpovedbi glede ključne okoliščine, kje se je obtoženčeva torbica v času opravljenega varnostnega pregleda nahajala in izvedba tudi tega dokaza ne bi pripeljala do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo prvo sodišče.

8Nosilno vprašanje v tej zadevi je namreč ugotovitev o tem, kje se je torbica obtoženca v času opravljenega varnostnega pregleda nahajala. O slednjem pa ne vzdrži vztrajanje pritožbe, da se policistka R. ni vsega spomnila. O tej okoliščini večkrat vprašana že tekom preiskave in še na glavni obravnavi je vedno povedala določno, v nasprotju s pritožbenimi navedbami pa se ni spomnila le-tega, ali je obtoženec kričal in kakšne barve je bila obtoženčeva torbica in če je obtoženec bil pozvan, da torbico sam izroči, določno in brez vsakršnih zadržkov o (ne)pomnenju pa je vztrajala pri tem, da je obtoženec le na začetku imel torbico pri sebi, potem pa jo je odložil v košaro na kolesu. Zato ni mogoče soglašati s pritožbeno izpostavljenimi pomisleki o napačni dokazni oceni obeh izpovedb v tem ključnem delu. Tudi natančno branje uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah v zvezi z obtožencu očitanim kaznivim dejanjem z dne 11. 8. 2017 (list. št. 39) ne pripelje do drugačnih zaključkov, saj iz tega uradnega zaznamka izhaja zgolj zapis o tem, da je imel obtoženec torbico s sabo in da mu je policist K. (ki je tudi sestavljalec tega uradnega zaznamka) sam odvzel paketke, ki jih obtoženec na poziv policista K. ni hotel sam izročiti, ta uradni zaznamek pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami prav tako ne vnaša dvoma dokazno oceno zaslišane policistke in policista ter posledično v zaključke prvega sodišča, da obstaja dvom o tem, kje se je v času opravljenega varnostnega pregleda sploh obtoženčeva torbica nahajala, saj slednje iz uradnega zaznamka tudi ni razvidno, kot to neutemeljeno trdi pritožba.

9Zato po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče sprejeti pritožbenega naziranja o tem, da je prvo sodišče z napačno dokazno oceno izpovedb policistke R. in policista K. posledično napačno ugotovilo, kako je sploh potekal varnostni pregled v kritičnem času. Poslovanje policistov, ko gre za tako občutljiva vprašanja, kot je poseg v zasebnost, ki je varovan že v členu 35 Ustave RS in ki vključuje tudi varnostni pregled predmetov, ki jih ima preiskovani pri sebi, mora biti izveden v skladu z določbami člena 51 ZNPPol in v takih primerih so policistova pooblastila zamejena s predpostavkami, določenimi v citiranem zakonskem določilu.

Povedano še drugače, prvo sodišče je ob dejstvu, da je policist K., kot izkušen policist, ki je vodil postopek z obtožencem (za katerega se je izkazalo, da pri sebi ni imel nobenega orožja ali drugih nevarnih snovi ali predmetov) s tem, ko je sam opravil pregled notranjosti obtoženčeve torbice, ki se je nahajala v košari (ne pa pri obtožencu), ravnal v nasprotju z določbami člena 51 ZNPol glede oprave varnostnega pregleda, prepričljivo obrazložilo, da obstaja dvom v zakonitost izvedenega postopka zasega predmetov pri izvedenem varnostnem pregledu. Zato je pritožba, ki pa sodišču v tem delu očita zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, prepričanju pritožbenega sodišča neutemeljena, tudi v delu, ko se prvemu sodišču očita, da je izrek oprostilne sodbe nezakonit.

10Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče po presoji predmetne kazenske zadeve ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi se sodba sodišča prve stopnje izpodbija, niti ni našlo kršitev zakona iz prvega odstavka člena 383 ZKP, zato je bilo potrebno pritožbo okrajne državne tožilke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 391 ZKP).