139. člen ZNPPol
(neodvisnost pritožbenega postopka)
V pritožbenem postopku se neodvisno, nepristransko in strokovno preverja pritožba ter pritožniku in policistu sočasno zagotavljajo vse postopkovne pravice v skladu s tem zakonom.
- VSRS Sklep I Up 25/2015Vrhovno sodišče RS · 2016
Postopek pritožbe po ZNPPol – čeprav samostojno ne pomeni učinkovitega pravnega sredstva za varstvo človekovih pravic – vendarle pomeni pomemben instrument, ki k temu lahko prispeva. Navedeno izhaja tako iz poročil Varuha človekovih pravic kot tudi iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju ZNPPol, ki izkazujejo cilj Vlade in Državnega zbora „zagotoviti neodvisno, objektivno, strokovno in kakovostno reševanje oziroma obravnavo pritožb zoper policiste“. Izrecna zakonska ureditev možnosti pritožbe zoper delo policistov ter njenega obravnavanja v ZNPPol vzpostavlja specifičen postopek, ki že po svojem obstoju – in ne le zaradi svojega rezultata – pomeni posebno vrednoto tako za sistemsko ureditev kot tudi za prizadetega posameznika. Nezakonita zavrnitev dostopa do meritorne presoje zatrjevanih kršitev v pritožbenem postopku po ZNPPol s posamičnim aktom tožene stranke zato pomeni poseg v pravni interes pritožnika, ki ga vzpostavlja sam ZNPPol z uvedbo navedenega postopka. Zakonska ureditev, ki bi dajala toženi stranki pooblastilo, da brez upoštevanja konkretnih okoliščin samovoljno odreče pravico do navedene pritožbe zoper delo policista, bi bila sama po sebi neustavna, saj
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 4. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 25/2015Vrhovno sodišče RS · 6. 4. 2016
Postopek pritožbe po ZNPPol – čeprav samostojno ne pomeni učinkovitega pravnega sredstva za varstvo človekovih pravic – vendarle pomeni pomemben instrument, ki k temu lahko prispeva. Navedeno izhaja tako iz poročil Varuha človekovih pravic kot tudi iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju ZNPPol, ki izkazujejo cilj Vlade in Državnega zbora „zagotoviti neodvisno, objektivno, strokovno in kakovostno reševanje oziroma obravnavo pritožb zoper policiste“. Izrecna zakonska ureditev možnosti pritožbe zoper delo policistov ter njenega obravnavanja v ZNPPol vzpostavlja specifičen postopek, ki že po svojem obstoju – in ne le zaradi svojega rezultata – pomeni posebno vrednoto tako za sistemsko ureditev kot tudi za prizadetega posameznika. Nezakonita zavrnitev dostopa do meritorne presoje zatrjevanih kršitev v pritožbenem postopku po ZNPPol s posamičnim aktom tožene stranke zato pomeni poseg v pravni interes pritožnika, ki ga vzpostavlja sam ZNPPol z uvedbo navedenega postopka. Zakonska ureditev, ki bi dajala toženi stranki pooblastilo, da brez upoštevanja konkretnih okoliščin samovoljno odreče pravico do navedene pritožbe zoper delo policista, bi bila sama po sebi neustavna, saj